Tiskane izdaje
Na prošnjo uradne Ankare se bodo danes, le nekaj dni zatem ko je Turčija vstopila v vojno proti Islamski državi, sestali predstavniki zveze Nato. Izredni vrh bo namenjen predvsem demonstraciji politične podpore, medtem ko ni izključeno, da bo Turčija ostale države prosila tudi za vojaško pomoč.
Turčija je severnoatlantsko zavezništvo v nedeljo prosila, naj skliče izredni vrh organizacije, na katerem bo lahko ostalim sedemindvajsetim članicam predstavila prioritete vojaških operacij proti pripadnikom Islamske države na eni strani ter kurdskim upornikom na drugi, ki so v teku od petka dalje.
V skladu z četrtim členom ustanovne listine zveze Nato lahko katera koli članica prosi za posvetovanje z zaveznicami, ko čuti, da so ogrožene njena teritorialna suverenost, politična neodvisnost ali varnost. Turčijo, ki je v zadnjih treh letih pasivno spremljala konflikt v sosednji Siriji, je v začetku prejšnjega tedna pretresla eksplozija bombe med shodom v mestu Suruç, v kateri je umrlo 32 njenih državljanov. Absolutno kapljo čez rob pa je predstavljal niz napadov na policiste in častnike turške vojske, ki so jih v roku nekaj dni izvedli predstavniki obeh skrajnih skupin.
Dve leti dolgo premirje med Turčijo in prepovedano kurdsko delavsko stranko (PKK) je od začetka zračnih napadov postalo le še mrtva črka na papirju.
Eksistencialno vprašanje
Predstavniki vlade v Ankari so optimistični, da lahko vstop države v vojno proti islamistom prinese pomembne spremembe. Dvojna vojaška ofenziva bi lahko po napovedih turškega premiera Ahmeta Davutoğluja spremenila potek vojne v sosednji Siriji. Kot je v nedeljo povedal v intervjujih za domače medije, bombni napadi vojaških letal na cilje pripadnikov IS in kurdskih upornikov ustvarjajo »nove razmere« v regionalnem konfliktu. »Prisotnost Turčije lahko privede do posledic in spremeni pravila igre v Siriji, Iraku in celotni regiji,« je dejal. »Vsi se morajo tega zavedati.«
Po premierovih besedah je bila odločitev sprejeta med posebnim varnostnim vrhom, na katerem so predstavniki oblasti razpravljali o tem, kako naj odgovorijo na napad IS v Suruçu. »Takrat smo izvedeli za smrt našega vojaka na meji s Sirijo. To je bil napad, ki nas je spodbudil k odločitvi; predstavljal je namreč eksistencialno vprašanje za turško državo. Takoj smo se morali odzvati, nič ne bi pomenilo, če bi čakali teden dni in se šele nato odzvali.«
Davutoğlu je po poročanju Hurriyet Daily News potrdil, da je turška vojska ubila vseh pet skrajnežev, odgovornih za častnikovo smrt. Hkrati je med dvodnevno operacijo na severu Iraka uničila skladišča orožja članov PKK. Po besedah turškega premiera vojaške operacije nimajo predvidenega časovnega okvira. Pri tem je zatrdil, da Turčija na ozemlje sosednje državi ne namerava poslati kopenskih enot.
Solidarnost zaveznic
Medtem ko četrti člen ustanovne listine zveze Nato ne predvideva avtomatične vojaške pomoči s strani ostalih članic, bi lahko Turčija med današnjim vrhom zanjo vseeno prosila. Država se je za konzultacije z zaveznicami odločila že večkrat, vojaško pomoč pa je nazadnje dobila leta 2013, in sicer v obliki raketnih sistemov patriot, s katerimi je okrepila varnost na svoji meji s Sirijo.
»Mislim, da je zelo prav in primerno, da se sestanemo in naslovimo nasilje in nestabilnost, ki jo vidimo v Siriji, Iraku in v bližini turške meje,« je prošnjo Ankare komentiral generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. Iz severnoatlantskega zavezništva so sporočili, da razvoj dogodkov spremljajo zelo pozorno, Turčiji pa stojijo ob strani.
Pred vrhom so se po pisanju Guardiana kopičila ugibanja o tem, kako bodo zaveznice sprejele propad mirovnega sporazuma med Ankaro in PKK; Kurdi so namreč pomembni zavezniki v boju proti IS. Druge države so problem v preteklosti dojemale kot turško notranjo zadevo. S širitvijo njenega vpliva na območja, kjer živijo sirski kurdi, bi lahko tudi to vprašanje v prihodnosti dobilo povsem novo dimenzijo.
