Tiskane izdaje
Državljanska vojna, ki poteka v po površini največji evropski državi, ne zahteva le človeških žrtev, ki jih je po različnih podatkih že od 2000 do več kot 20.000. Spopadi med vladnimi enotami in uporniki v industrijskem Donbasu, ki je prej pridelal skoraj četrtino nacionalnega BDP, ogrožajo gospodarski obstoj države.
»Govorili smo, da bomo za obnovo jugovzhoda države potrebovali 8 milijard griven, pa je prišlo do tega, da bo potrebnih 8 milijard dolarjev. Našo državo so napadli, ubijajo ljudi,« je v torek izjavil ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk. Če bo kijevskim oblastem uspelo »osvoboditi« Novorusijo, bodo po sedanjem tečaju, ki se kljub njihovim prizadevanjem hitro spreminja, za njeno obnovo potrebovale kar trinajstkrat več, kakor so sprva načrtovale. Vsota, ki jo je navedel Jacenjuk, je približno sedmina tega, kar je pred vojno priteklo v ukrajinski proračun, oziroma več kot desetina tega, kar je prej država zaslužila z izvozom, so izračunali v ruskem časniku Nezavisima gazeta. Hkrati je ta znesek višji od pomoči, ki jo je za letošnje leto Ukrajini predvidel Mednarodni denarni sklad (IMF). Ta je letos tej državi priskočil na pomoč že tretjič od leta 2008, konec aprila pa se je njegov svet direktorjev odločil, da ji bo dal novih 17 milijard dolarjev posojil – 7,4 milijarde letos, 7,1 milijarde naslednje leto, preostalo pa leta 2016.
Na tretjem mestu po razširjenosti korupcije
To ni edina mednarodna finančna injekcija za državo, ki so jo po razširjenosti korupcije analitiki svetovalne družbe Ernst & Young leta 2012 uvrstili na tretje mesto med vsemi državami, prehitela sta jo le Namibija in Irak. Iz Evropske unije so Ukrajini obljubili 15,5 milijarde, v Washingtonu so primaknili še 1,2 milijarde dolarjev. A to ne bo dovolj, saj bo Ukrajina najbrž že letos potrebovala več, je pred kratkim ugotovila izvršna direktorica IMF Christine Lagarde.
V drugem četrtletju letošnjega leta se je po ukrajinskih uradnih podatkih njihova ekonomija zmanjšala za skoraj 5 odstotkov glede na isto obdobje lani, do konca leta pa v IMF predvidevajo, da se bo skrčila za 7 odstotkov. Po izračunih britanske revije Economist bo Ukrajina letos svetovna prvakinja v zmanjševanju svoje gospodarske moči.
Ukrajinska valuta, grivna, je letos izgubila že 40 odstotkov vrednosti v primerjavi z dolarjem. Njen padec je spodbudil inflacijo in podražil dolgove do tujine, toda guvernerka ukrajinske centralne banke Valerija Gontareva pravi, da ni razloga za paniko. Centralna banka poskuša ohraniti tečaj domače valute, toda domačih rezerv, ki jih za to porablja, je ostalo le še toliko, kolikor dobi država z izvozom v dveh mesecih, so izračunali analitiki tretje največje ukrajinske banke UkrSibbank. V Kijevu še ta mesec pričakujejo drugo tranšo posojil IMF v višini 1,9 milijarde dolarjev, kar je manj kot dolguje država za ruski plin in manj kot naslednji obrok dolgov do tujine (2 milijardi dolarjev), ki jih mora Kijev odplačati naslednji mesec.
Ilja Balakirev, glavni analitik investicijske družbe UFS, pravi, da v bližnji prihodnosti ni pričakovati povečanja mednarodnih posojil Ukrajini. »Pač pa je povsem verjetno zavlačevanje proceduralnih postopkov potrjenega programa,« je povedal za Nezavisimo gazeto. Po njegovem mnenju se v EU počasi zavedajo, da postaja »ukrajinski projekt« čedalje dražji in vse manj privlačen, obeti vračila vloženih sredstev pa vse bolj iluzorni. Balakirev meni, da je vnema morebitnih evropskih posojilodajalcev uplahnila tudi zato, ker so uvideli, s kakšno lahkoto se ukrajinske oblasti zatekajo k izsiljevanju lastnih dobrotnikov, saj grozijo, da bodo tik pred grelno sezono zaustavile pretok ruskega plina v Evropo čez svoje ozemlje.
Pomanjkanje premoga
Zaradi spopadov so morali zapreti že polovico rudnikov v Donbasu, proizvodnja premoga pa je padla za skoraj četrtino v primerjavi s prejšnjim letom. »Ključni viri iz industrije pravijo, da utegnejo ostati brez premoga v manj kot treh tednih,« so v ponedeljek zapisali na specializiranem spletišču za novice o petrokemični industriji Oilprice.com. Že zdaj imajo v Ukrajini, ki je druga največja proizvajalka premoga v Evropi, težave z električno energijo, pomanjkanje premoga bo stvari še poslabšalo, saj termoelektrarne zagotavljajo kar 40 odstotkov električne energije v državi.
V Ukrajini sicer načrtujejo večje izkoriščanje lastnih zalog naravnega plina, toda tuji partnerji se že pritožujejo, da so novi davki, ki so jih na začetku meseca kijevske oblasti naložile zasebnim proizvajalcem plina, tako visoki, da bodo proizvodnjo celo zmanjšali. Vrhovna rada je sprejela zakon, ki bo zahodnim družbam omogočil do 49-odstotno lastništvo v plinovodni infrastrukturi, hkrati pa je »Kijev sprejel nova dopolnila k davčni zakonodaji, ki je podvojila davke za zasebne proizvajalce plina in zagotovila, da ostajajo zahodni vlagatelji tako daleč proč od Ukrajine, kolikor je le mogoče,« so zapisali na spletišču Oilprice.com.
»Dokler vrenje na vzhodu ne bo pojenjalo, kar se, kot kaže, ne bo zgodilo kmalu, bo ukrajinsko gospodarstvo v celoti odvisno od tuje finančne pomoči. Ukrajina je na poti, da bo njeno gospodarstvo letos najslabše delujoče na svetu, nobena druga država ji ne bo prišla niti blizu,« so pred dnevi ugotovili na newyorškem poslovnem portalu Quartz, ki ga vodi nekdanji izvršni urednik spletne redakcije časnika Wall Street Journal Kevin Delaney. A tudi mir Ukrajincem ne bo prinesel blagostanja. Če hoče Kijev zares dobiti vsa obljubljena zahodna posojila, mora najprej izpeljati reforme, ki jih zahteva IMF. Te bodo povzročile veliko podražitev potrošniške košarice, od 47 do 66 odstotkov višje dohodnine in za polovico višje račune za plin.
