Tiskane izdaje
Berlin − Sistemsko pomembne grške banke potrebujejo do 14,4 milijarde evrov za dokapitalizacijo, so pokazali testi Evropske centralne banke. Pirejska banka, Evrobanka, Grška narodna banka in banka Alfa so v prvi polovici letošnjega leta zaradi spora vlade z upniki izgubile veliko varčevalskega denarja.
Po standardnem scenariju je primanjkljaj manjši in znaša 4,4 milijarde evrov, evropska zakonodaja pa zahteva pokritje tudi za primer poslabšanja gospodarskih in finančnih razmer. Sistemsko pomembne grške banke torej potrebujejo dokapitalizacijo do 14,4 milijarde evrov, so po koncu bančnih testov sporočili pri Evropski centralni banki. V Frankfurtu načrte za dokapitalizacijo pričakujejo že do petka. Poznavalci menijo, da bodo v Grčiji hitro dosegli politično soglasje za novo zakonodajo. Banke bodo manjkajoča sredstva najverjetneje pridobile iz sredstev zasebnih investitorjev in poleti sklenjenega tretjega reševalnega paketa, vrednega 86 milijard evrov.
Visoka dokapitalizacija je še ena cena, ki jo Grčija plačuje za polletno upiranje skrajno leve vlade ministrskega predsednika Aleksisa Ciprasa pogojem upnikov, s katerimi je soglašal prejšnji konservativni premier Antonis Samaras. V letu 2014 so bile kot vse grško gospodarstvo na dobri poti tudi grške banke, Cipras pa se je z upniki spravil šele po izrednem nadzoru nad pretokom kapitala, ki so ga morali uvesti zaradi množičnega bega varčevalcev. Z nemškega finančnega ministrstva in iz številnih drugih ustanov so uporni Grki tedaj dobili tudi signal, da jih, če ne bodo spoštovali dogovorov, čaka vrnitev k drahmi.
Pri Evropski uniji, ki je skupaj z ECB in Mednarodnim denarnim skladom prevzela levji delež grških dolgov, so spet nezadovoljni zaradi prepočasnega grškega uresničevanja obljubljenih reform. Eno večjih vprašanj so slabi krediti, zaradi katerih trpijo tudi številne banke, a ker je med njimi velik delež kreditov za nakup nepremičnin, je to vroče politično vprašanje. Premier Cipras je že povedal, da ne bo dovolil množičnih prisilnih izselitev.
