Tiskane izdaje
Rusija ne bo tolerirala globalnega sistema z enim sami absolutnim voditeljem, ki se je vzpostavil kot rezultat hladne vojne, je dal ruski predsednik Vladimir Putin vedeti na predvečer mirovnih pogajanj v Minsku. »Putin ne bo sprejemal ultimatov,« je pozneje za vsak slučaj ponovil še njegov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.
Na predvečer vročih mirovnih pogovorov v beloruski prestolnici Minsk so nase opozorile tudi vojskujoče se strani. Uporniki s sporočilom, da so sklenili obroč okrog Debalceva, vladne enote pa s protiofenzivo bataljona Azov, ki je po njihovih navedbah že obrodila sadove. Prav dogajanje na terenu naj bi po trditvah upornikov spodbudilo veliko diplomatsko ofenzivo. V obroču okoli Debalceva naj bi bilo namreč poleg ukrajinskih vojakov, ki jih je po različnih ocenah od 5-10 tisoč, ujetih tudi veliko število vojakov zveze Nato, za katere nihče ne ve, da so tam.
Od uspeha pogovorov v Minsku je odvisno, ali bodo Združene države Amerike v Ukrajino poslale tudi vojaško pomoč. Slednja naj bi tja že prihajala, prav tako tudi vojaški inštruktorji, s to razliko, da bi zadeve zdaj postale tudi javne. Rusija pošilja mešane signale. Ruski vojaški strokovnjak Jevgenij Bučinski je v intervjuju za Süddeutsche Zeitung sporočil, da bo Rusija prisiljena, da se v primeru ameriške vojaške pomoči odzove z vsemi sredstvi.
Od Kremlja do Kijeva je kratka pot, prav tolikšna pa je tudi razdalja do III. svetovne vojne, opozarjajo tisti, ki menijo, da bi se zveza Nato ob naskoku ruskih enot na Kijev preprosto morala odzvati z vojaškimi sredstvi. V Rostovski oblasti na jugu Rusije, ki meji na Ukrajino, se je danes začela obsežna vojaška vaja ruske vojske, v kateri sodeluje 2 tisoč vojaških obveščevalcev in specialcev ter 200 kosov vojne tehnike.
»Merklova trosi neumnosti iz Moskve«
Tako kot Združene države Amerike tudi Rusija rožlja z orožjem, hkrati pa poudarja, da je diplomatska rešitev edini možen izhod. »Z diplomatskimi sredstvi bomo odgovorili tudi, če bodo Združene države Amerike prižgale zeleno luč za pošiljke orožja Ukrajini,« je bil danes jasen seketar ruskega varnostnega sveta Nikolaj Petrušev. Če bo jutri na pogajanjih v Minsku prisoten Putin, ki je svojo udeležbo pogojeval z »soglasjem v nekaterih točkah«, se bo dokončno potrdila teza, da je Rusija v veliki prednosti. O tem so se svetovni mediji razpisali že pred potjo Merkove v Kremelj, za kar se je menda odločila tudi zato, ker je to edino mesto na svetu, kjer je ameriško prisluškovanje absolutno izključeno.
Zaradi njene poti v Canosso so jo ameriški diplomati po pisanju časnika Bild že razglasili za političarko, ki »trosi neumnosti iz Moskve.« Njena diplomatska ofenziva bo uspešna samo, če se bo uspela po robu odločno postaviti jastrebom v ameriški in ukrajinski administraciji, kar je pravzaprav eno in isto.
Škodljive izjave Boruta Pahorja
Nemško-francoski vlak se je v diplomatsko ofenzivo podal tudi zaradi vse večjega bumerang efekta sankcij proti Rusiji, ki so po besedah španskega zunanjega ministra Evropsko unijo stale že 21 milijard evrov, za dobre 3 odstotke pa se je skrčila tudi slovenska gospodarska menjava z Rusijo. Gospodarska škoda je tudi glavni razlog, da se javno mnenje v večini evropskih držav obrača vse bolj v prid Rusije. Toliko bolj presenetljiv je zato nedavni intervju slovenskega predsednika Boruta Pahorja za rusko televizijsko postajo RT na varnostni konferenci v Münchenu, na kateri je za trenutno krizo okrivil izključno Rusijo. Slovenski diplomati ocenjujejo, da gre za potezo, ki je dolgoročno izjemno škodljiva za partnerske odnose z največjo slovensko gospodarsko partnerico, za kar si je slovenska diplomacija prizadevala vse od osamosvojitve. Po drugi strani z izjemo Grčije nihče ne želi biti odkrit, kar se tiče nacionalnih interesov.
Osnutek mirovnega sporazuma ostaja skrivnost, zagotovo pa bo v njem zahteva po večji avtonomiji vzhodne Ukrajine. Tudi zato, ker se je za močno avtonomijo Ukrajine v intervjuju za francosko televizijsko postajo 2 TV zavzel francoski predsednik Francoise Hollande, češ da »so se tamkajšnji ljudje vojskovali, zato jih bo težko prepričati, da bodo živeli skupaj.«
Vprašanje je, ali bo večja avtonomija zadovoljila voditelje Donecke in Luganske narodne republiko, poleg tega pa ni izključeno niti, da bo to sprožilo domino efekt in bodo več samostojnosti zahtevali še Odesa, Harkov in nenazadnje Galicija. Nesporno dejstvo je, da je teritorialna celovitost ukrajine pod velikim vprašajem.
Je za mir zainteresiran Putin, ki mu je podpora med krizo narasla na kar 85 odstotkov?
