Tiskane izdaje
Če je bilo 20. stoletje stoletje nafte, je − oziroma bo − 21. stoletje stoletje vode. Strahovite posledice podnebnih sprememb, skokovito naraščanje števila svetovnega prebivalstva in intenziviranje gospodarskih procesov v tako imenovanih novih ekonomijah, so, nepovratno, ustvarili pogoje novega velikega globalnega konflikta.
Večina modernih konfliktov poteka tam, kjer je suho in vroče. Kjer kronično primanjkuje vode. Kjer so življenjski pogoji eni najtežjih na Zemlji. Kjer je javna infrastruktura obupna. Kjer je gospodarstvo v katastrofalnem stanju. Kjer je (samo)preskrbnost s hrano izjemno majhna. Kjer je rast prebivalstva zelo visoka. Kjer religija obvladuje velik del političnega in družbenega prostora.
Skrajna sunitska milica Islamska država (IS), ki je s pomočjo svojih bogatih »sponzorjev« iz Saudske Arabije in Katarja v zadnjih treh mesecih prevzela nadzor nad velikim delom severne in vzhodne Sirije ter severnega in osrednjega Iraka ter med Alepom in Tikritom vzpostavila islamski kalifat, še zdaleč ni iracionalna organizacija, ki v imenu svete vojne pobija nevernike in heretike ter z mečem širi šeriatsko pravo. Islamska država, največja paravojaška organizacija na svetu, ki obvladuje več ozemlja kot katera koli druga primerljiva milica v sodobni zgodovini, je predvsem skrajno racionalna organizacija, ki se jasno zaveda ključnih izzivov sodobnega časa in tako tudi deluje.
Skrajneži so v zadnjem letu zasedli vse ključne vodne vire v Siriji in Iraku, državah, ki tako rekoč ne obstajata več. Islamska država nadzira reki Tigris in Evfrat, nekaj časa pa je nadzorovala tudi veliki jez severno od Mosula, ki je skrajnežem omogočal tako rekoč božjo moč: kadar koli bi lahko potopili več večjih iraških mest oziroma uničili ves kmetijski pridelek v državi. Njihov prevzem nadzora nad jezom je bil tudi ključen razlog za ameriško posredovanje proti IS, nezakonskemu otroku ameriške invazije in okupacije, ki je v Iraku posledično sprožila nikoli končano državljansko vojno in postopni razpad države.
Globalna dehidracija
Islamska država se, kot rečeno, vse od svojega nastanka premika ob ključnih regionalnih virih, proti katerim svoje lovke že ves čas − predvsem s svojim intenzivnim vpletanjem v sirski in iraški konflikt − steguje Saudska Arabija, skupaj s svojimi čezoceanskimi zavezniki glavni razlog nestabilnosti na Bližnjem vzhodu, ki pospešeno postaja eno samo veliko bojišče.
Zelo podobno velja tudi za velik del Severne Afrike in predvsem Sahel, velikansko puščavsko regijo med Mavretanijo in Sudanom, kjer se vodni izviri sušijo s svetlobno hitrostjo, Sahara pa se vsako leto za nekaj kilometrov premakne še bolj proti jugu Afrike. Sahel je podnebno − in vodno, torej tudi konfliktno − morda celo najbolj občutljivo območje na svetu. Tudi eden najbolj krvavih in tragičnih, a že pozabljenih in nikoli končanih konfliktov našega časa − genocid v sudanskem Darfurju − je »zgodba« o vodi. Krvavi vodi.
Tu je nujno treba omeniti tudi reko Nil, ki si jo je doslej tako rekoč v celoti lastil Egipt, in to kljub temu da se ob porečju Nila, za katerega se kmalu utegne sprožiti velik boj, nahaja kar enajst držav. Številne med njimi (Egipt, Sudan, Južni Sudan, Uganda, Etiopija, ki z namenom zajezitve zajetnega dela vode iz velike afriške reke gradi velikanski jez ...) pretresajo hude politične, družbene, ekonomske in seveda tudi varnostne krize. Turistične križarke po magičnem Nilu verjetno ne bodo več dolgo plule.
Tudi izraelsko-palestinski konflikt je v zadnjih letih postal (sicer dejansko le enosmerni) konflikt, ki temelji na vodnih virih. Izraelci so s krajo palestinske zemlje prišli tudi do preostankov vode, ki je v Sveti deželi kronično primanjkuje. Palestinci morajo, denimo, v Vzhodnem Jeruzalemu, od koder jih izraelske sile množično izseljujejo, za vodo plačevati več kot Izraelci v zahodnem delu mesta, na Zahodnem bregu pa je, tam, kjer živijo Palestinci, poraba vode nekajkrat manjša kot v judovskih naselbinah. Podobno je v Gazi, kjer pitne vode tako rekoč ni, prebivalstvo enega najgosteje poseljenih območij na svetu pa je, dobesedno, prepuščeno (ne)milosti izraelske blokade.
