Vsak šesti otrok na svetu je žrtev vojne

V dvajsetih letih se je število otrok, ki odraščajo v vojnih razmerah, povečalo za 75 odstotkov, število ubitih po letu 2010 pa za 300 odstotkov.

Objavljeno
15. februar 2018 14.27
MIDEAST-CRISIS/SYRIA-REFUGEES
D. S.
D. S.

Otroška igrišča, šole in domovi postajajo bojišča in tarče napadov, civilno prebivalstvo in otroci pa so na kriznih območjih pogosto celo manj zaščiteni od vojakov, v svojem poročilu, objavljenem tik pred začetkom münchenske varnostne konference, opozarja največja svetovna organizacija za zaščito otrok Save the Children.

Vsak šesti otrok na svetu ta čas odrašča na kriznem območju, ugotavlja poročilo, ki temelji na podatkih Združenih narodov in mirovnega inštituta iz Osla. V številkah to pomeni najmanj 357 milijonov otrok in mladostnikov, kar je 75 odstotkov več kot v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, lahko pa tudi bistveno več, opozarjajo raziskovalci, kajti vseh podatkov in »črnih številk« ni mogoče preveriti.

Polovica vseh teh otrok živi na območjih, kjer so oboroženi konflikti najhujši. Med najbolj nevarne države spadajo Sirija, Afganistan in Somalija, med razloge za dramatično slabšanje razmer pa vedno pogostejši vojaški napadi na mesta in naseljena območja ter vse daljše trajanje oboroženih konfliktov.

Nasilje, ugrabitve, smrt

Otrokom na ogroženih območjih vse pogosteje grozijo smrt, nasilje, spolne zlorabe, ugrabitve, suženjstvo in celo rekrutiranja v otroke vojake ali samomorilske atentatorje, opozarja nekdanja danska premierka Helle Thorning-Schmidt, ki vodi organizacijo Save the Children. Po njenih besedah so iz »otroških domov, šol in igrišč že zdavnaj naredili bojišča«. Tudi zato se je število v oboroženih konfliktih ubitih ali ranjenih otrok po letu 2010 povečalo za drastičnih 300 odstotkov. Otroci, za povrh, pogosto sploh nimajo več dostopa do zaklonišč, ustrezne zaščite in humanitarne pomoči.

Na Bližnjem vzhodu po podatkih organizacije Save the Children dva od petih otrok živita na vojnem območju, v Afriki pa eden od petih, kar so po besedah Thorning-Schmidtove »šokantne« številke. Skupno število vseh na konfliktnih območjih živečih otrok je največje v Aziji, toda razmere se vse bolj zaostrujejo tudi v Afriki. Kar šest afriških držav je na seznamu desetih, v svetovnem merilu otrokom najnevarnejših, v Afriki pa se dogaja tudi največ primerov načrtne zlorabe otrok.

Odrekanje humanitarne pomoči

Čeprav si mednarodna skupnost prizadeva, da bi izboljšala standarde pri zaščiti civilnega prebivalstva in še prav posebej otrok, so šole in bolnišnice vse pogosteje tarča vojaških napadov. Strmo raste tudi število primerov, ko je bil otrokom na kriznih območjih namerno preprečen dostop do humanitarne pomoči. V zadnjih desetih letih se je po podatkih Save the Children število takšnih primerov povečalo za grozljivih 1500 odstotkov!

Število v oboroženih konfliktih ubitih ali ranjenih otrok se je po letu 2010 povečalo za drastičnih 300 odstotkov. Foto: Muhammad Hamed/Reuters

Hkrati je na kriznih območjih tudi vse več spolnega nasilja nad otroki in mladostniki. V svetovnem merilu je med žrtvami več kot tretjina otrok, v Afriki pa se to število celo bliža polovici (46 odstotkov). Približno 50.000 mladoletnih otrok je bilo po podatkih Save the Children v zadnjih desetih letih na kriznih območjih zlorabljenih tudi tako, da so jih uporabili kot otroke vojake ali jih poslali v zanesljivo smrt kot samomorilske atentatorje.

Katastrofalne posledice

Posledice bodo v vsakem primeru katastrofalne, opozarjajo v organizaciji Save the Children, ki zase trdi, da je največja neodvisna svetovna organizacija za zaščito pravic otrok. Otroci, ki so prisiljeni odraščati v tako grozljivih razmerah, kjer na najbolj kriznih območjih zaradi dolgotrajnosti konfliktov pogosto celotna, v času vojne rojena generacija nima dostopa do šole, zdravstvenega varstva in socialne pomoči, bodo nujno trpeli hude psihične posledice. Zaradi vsakodnevne, leta trajajoče izpostavljenosti grozljivemu nasilju in permanentnemu stresu, v katerem so odraščali in se oblikovali, se bodo v življenju zelo težko izvili iz začaranega kroga travmatičnih izkušenj, opozarja študija, in znova vzpostavili miroljubno, svobodno in odprto družbo.