Tiskane izdaje
Veleposlaniki so po izrednem zasedanju v Bruslju v skupni izjavi zapisali, da je prošnja predsednika iraškega Kurdistana Masuda Barzanija k oboroževanju kurdskih sil tehtna, a dodali, da se je treba o načinu izvedbe te prošnje uskladiti z iraško vlado. Pozdravili so tudi dosedanji odziv ZDA in nekateri članic EU na razmere v Iraku.
Med glavnimi zagovorniki posredovanja na severu Iraka je vsekakor Francija, ki je že pred časom obljubila, da je pripravljena na vse načine podpreti boj proti Islamski državi, tudi z oboroževanjem kurdskih sil. »Neravnovesje moči med to grozovito skupino [IS], ki ima v rokah prefinjeno orožje, in kurdskimi borci pešmergami, ki so pogumni, a nimajo takšnega orožje, je resnično očitno,« je včeraj povedal francoski zunanji minister Laurent Fabius. Danes pa so iz Francije že sporočili, da bodo s privoljenjem uradnega Bagdada v »prihajajočih urah« kurdskim silam začeli pošiljati orožje.
K oboroževanju kurdske vojske se po poročanju spletnega portala EUobserver vse bolj nagiba tudi Nemčija, po poročanju Reutersa pa so ideji naklonjene tudi Velika Britanija, Češka, Italija in Nizozemska.
Mednarodna skupnost se je na razmere v Iraku odzvala potem, ko so pripadniki Islamske države z vztrajnim napredovanjem v množičen beg pognali več tisoč pripadnikov različnih verskih manjših. Najhuje je še vedno na območju gore Sindžar, kamor se je v začetku meseca zateklo več tisoč jazidov.
Po poročanju Urada ZN za begunce (UNHCR) je kurdskim silam v torek sicer uspelo z gore rešiti 35.000 beguncev, a jih je skoraj toliko še vedno ujetih. Pomoč ameriškim in francoskih silam, ki na območju iz helikopterjev odmetavajo pakete s človekoljubno pomočjo, je obljubila tudi Velika Britanija. Kot so sporočili, z ZDA in kurdskimi voditelji kujejo tudi načrt, kako vse ujete na gori prepeljati na varno. Več članic EU, med njimi tudi Madžarska in Poljska, je obljubilo finančno pomoč.
