Tiskane izdaje
Bruselj − Po zmagoslavju AKP na turških volitvah, s katerim bo predsednik Recep Tayyip Erdoğan utrdil oblast, čaka evropsko politiko sredi begunske krize težko usklajevanje interesov z Ankaro.
V času, ko vsak dan prihaja na grške otoke iz Turčije na tisoče beguncev in migrantov, je čedalje bolj avtoritarni vladar začel veljati za voditelja, ki lahko zajezi množičen pritok ljudi v EU. Bruseljska logika je: če Erdoğan zapre mejo, bo prišlo manj beguncev in spopadanje s krizo bo bolj uspešno. Za dosega ciljev so se mu v EU pripravljeni dobrikati in skoraj ponižujoče prositi za pomoč. Najprej so Erdoğanu razgrnili rdečo preprogo v Bruslju. Nato je nemška kanclerka Angela Merkel odpotovala v Istanbul in pred volitvami pripomogla k loščenju njegovega lika.
S Turčijo se EU v zadnjih letih skoraj ni resno ukvarjala. Pristopna pogajanj so zastala in so zamrznjena. Francija in Nemčija sta že tako pritiskali na zavoro. Kanclerka Merklova že od opozicijskih časov namesto članstva v EU Ankari ponuja bolj ali manj neopredeljeno privilegirano partnerstvo. S krizo so stvari postavljeno na glavo in EU je v imenu višjih ciljev požreti marsikaj. Da bi bil Erdoğan po oblikovanju vlade bolj voljan sodelovati v reševanju begunske krize, bo Ankara morala dobiti več, kot je bila Unija pripravljena ponuditi doslej.
Evropska komisija je že tako pripravila akcijski načrt, s katerim naj bi se EU in Turčija skupaj lotili begunske krize. V Bruslju opozarjajo na pripravljenost Turčije, da begunce zadrži na svojem ozemlju in da ustavi njihovo pot proti severu. Iz taborišč bi jih lahko organizirano premeščali po EU. Predvidena je boljša socialna oskrba beguncev in šolanje otrok. Na trg dela naj bi vstopali laže. Turčija bi se obvezala, da bo strožje nadzirala morsko meje, tesneje sodelovala z Grčijo in hitro sprejemale migrante, ki so bili vrnjeni iz EU, ker ne izpolnjujejo pogojev za mednarodno zaščito.
Po zmagi AKP so v Bruslju sporočil, da so volitve potrdile zavezanost turškega ljudstva demokratičnim procesom. Napovedali, da bo EU nadaljevala delo s prihodnjo turško vlado za spodbujanje partnerstva in sodelovanja na vseh področjih. Večja kooperativnost Ankare pri zaviranju begunskega toka bo imela svojo ceno. Erdoğan pričakuje tri milijarde evrov svežega denarja. V evropski komisiji imajo po navedbah njenega predsednika Jean-Clauda Junckerja na razpolago le 250 milijonov evrov, preostanek bi morale plačati članice.
Bruselj ponuja napredek pri liberalizaciji vizumskega režima, s katerimi bi državljanom 75-milijonske države olajšali potovanja v EU. Oživili naj pristopna pogajanja. Navsezadnje, ne glede na vse zaplete sklep o začetku pogajanj o polnopravnem članstvu, ki je bil pred več kot desetletjem sprejet s soglasjem, še vedno velja. Opevane vrednote EU so na obrobju. Juncker je prejšnji teden v evropskem parlamentu govoril, da bi se v odnosih s Turčijo bolj kot s svobodo tiska in človekovimi pravicami, morali ukvarjati s konkretnimi ukrepi v bitki z begunsko krizo.
Še več, Bruselj je pred volitvami zavlačeval z objavo rednega poročila o napredku v pristopnih pogajanjih, saj s kritikami, denimo preganjanja časnikarjev ali odnosa do Kurdov, niso hoteli vznejevoljiti velikaša z Bosporja. Predsednik zunanjepolitičnega odbora evropskega parlamenta Elmar Brok je za nemški Inforadio izjavil, da EU ne preostane drugega, kot da sodeluje z njim. Ker je Evropa odvisna od Turčije, lahko samozavestni Turek doseže več. »Veliko bo odvisno od Erdoğanove milosti,« je prepričan krščanskodemokratski politik.
