Začenja se bitka za zahodni Mosul

Ko je velika koalicija iraških vladnih sil, kurdskih pešmerg, šiitskih milic in mednarodnih enot sredi oktobra sprožila ofenzivo na Mosul, ki je od junija 2014 pod nadzorom samooklicane Islamske države, je predsednik iraške vlade Hajder al Abadi napovedal, da bo drugo največje iraško mesto osvobojeno do konca leta.

Optimistična napoved predsednika iraške vlade se ne bo uresničila. Dva in pol meseca po začetku ofenzive na Mosul so tri četrtine mesta, v katerih živi več kot milijon ljudi, še vedno v rokah skrajne sunitske milice, vse bolj glasni pa so kritike načrtovanja ofenzive, ki naj bi bila prenagljena in preslabo usklajena med različnimi akterji.

Visoke izgube

Po sorazmerno hitrem napredovanju iraških in kurdskih sil na vzhodnem in južnem obrobju mesta ter vstopu elitnih sil iraške vladne vojske (Zlata divizija) v vzhodni del mesta, se je napredovanje koalicije zaustavilo na vzhodnem bregu reke Tigris, ki deli Mosul na dva dela. Kljub temu, da se je zdelo, da se je intenzivnost spopadov s pripadniki Islamske države v zadnjih tednih zmanjšala, temu ni bilo tako. V vzhodnem Mosulu, ki je bil ob prihodu iraških vladnih sil skoraj prazen, se pripadniki Zlate divizije ves čas soočajo s samomorilskimi napadi, avtomobili bombami, ostrostrelci in »osamljenimi volkovi«, ki se ves čas gibljejo po sofisticiranem sistemu podzemnih rovov. Elitne iraške sile, ki imajo za seboj dolge mesece bojevanja z IS (Ramadi, Faludža, Badži), so v spopadih z IS utrpele visoke izgube – novembra so v Mosulu in okolici izgubili okoli dva tisoč mož, kar so potrdili tudi Združeni narodi. »Ni vojne brez žrtev. Operacija osvobajanja Mosula bo zahtevala še več življenj. Islamska država uporablja močna orožja, a naših žrtev je manj, kot se poroča,« je včeraj sporočil poveljujoči častnik iraške Zlate divizije generalmajor Man Zaid.

Zlata divizija, ki so jo izurili Američani, je »načeta«. Enako velja za orožje in tehniko – v spopadih z IS naj bi iraške sile vsak dan v povprečju izgubile do 20 oklepnih vozil. To je bil tudi razlog, da so iraške sile po 65 dneh neprekinjenih spopadov za nekaj dni bolj ali manj zaustavile aktivnosti. V tem času so v vzhodni Mosul prispele okrepitve; ne le iz iraških vrst. Pred napovedanim napadom koalicijskih sil na gosto naseljeni zahodni del mesta, ki je v celoti v rokah IS, se je iraškim silam na fronti priključilo tudi več sto pripadnikov posebnih enot iz ZDA, Velike Britanije, Francije, Avstralije … V ofenzivi na Mosulu sodeluje skupaj okoli 100.000 vojakov.

Zdaj je v Iraku že okoli 5000 pripadnikov ameriške vojske – največ po uradnem umiku iz države ob koncu leta 2011, jasno pa je, da se bo vloga ameriške vojske v Iraku, ki so ga Združene države skupaj s koalicijskimi partnericami po letu 2003 spremenile v peskovnik svete vojne, v naslednjih tednih in mesecih močno povečala. Poveljnik ameriških sil v Iraku general Stephen Townsend je v ponedeljek napovedal, da bosta za popolno zmago nad Islamsko državo – tako v Mosulu kot v sirski Raki – potrebni »najmanj dve leti«.

Priključitev šiitskih milic?

Ker je načrtovalcem ofenzive očitno postalo jasno, da Mosula (predvsem zahodnega dela) ne bo mogoče osvoboditi le z uporabo iraških elitnih sil in predvsem ne z letalskimi napadi in topniškim obstreljevanjem, ki bi gotovo povzročili veliko civilnih žrtev, je iraški parlament v ponedeljek sprejel pomemben, morda prelomen zakon, ki je legaliziral vse milice, ki se borijo skupaj z iraško vladno vojsko. Te milice – večinoma šiitske – so od zdaj naprej pod neposrednim poveljstvom uradnega Bagdada in blizu temu, da se kljub načelnemu dogovoru o njihovem nesodelovanju v spopadih za središče Mosula že v naslednjih dneh pridružijo začetku »drugega kroga« ofenzive. Ta bo brez dvoma temeljila na uličnem – od vrat do vrat – bojevanju, prisotnost šiitskih milic v večinoma sunitskem mestu pa utegne odpreti nove fronte bitke za prihodnost že tako povsem razkosanega Iraka.