Tiskane izdaje
Iraške vladne sile so z letalskimi napadi danes zjutraj tudi uradno začele ofenzivo na mesto Tal Afar, poslednjo trdnjavo samooklicane Islamske države v Iraku. Kljub temu da je IS močno oslabljena, bo bitka za etnično mešano mesto v bližini turške meje izjemno občutljiva.
»Začelo se je. Danes zgodaj zjutraj je iraško vojaško letalstvo začelo bombardirati položaje Daeša. Osvobojanje Tal Afarja se je začelo,« so sporočili iz iraškega obrambnega ministrstva in dodali, da čakajo na ukaz predsednika vlade Haiderja al Abadija za sprožitev kopenske ofenzive. Vrh iraške vojske upa, da spopadi ne bodo trajali dolgo, saj je menda Islamska država vojaško oslabljenja in precej obupana.
Iraške oblasti so z začetkom ofenzive na Tal Afar, v katerem je pred pohodom Islamske države po severnem in srednjem Iraku poleti 2014 živelo okoli 200.000 ljudi, taktično čakale do »osvoboditve« Mosula. Elitne protiteroristične enote (Zlata divizija), ki so v bitki za Mosul opravile glavnino dela, preprosto niso bile sposobne bojevanja na več frontah hkrati. Po poldrugem letu bojevanja z IS v Faludži, Ramadiju, Tikritu in Mosulu so enote, ki so jih izurili Američani, izčrpane in hudo oslabljene – tako kadrovsko kot »logistično«. Zlata divizija je imela v bitki za Mosul skoraj 50-odstotne izgube. Iraški borci so pred naskokom na Tal Afar nujno potrebovali nekaj odmora in, predvsem, okrepitev.
Taktično čakanje
Mesec dni po vojaškem porazu IS v drugem največjem iraškem mestu se vojna proti Islamski državi v Iraku nadaljuje. Tal Afar je po podatkih iraškega obrambnega ministrstva v celoti obkoljen. V torek zgodaj zjutraj so vladna letala in letala mednarodne koalicije začela bombardirati položaje IS v mestu in v okolici, letala so med drugim uničila tudi največje skladišče orožja IS. Kopenska ofenziva naj bi se sodeč po informacijah iz Bagdada začela v roku »nekaj dni«.
V kopenskem napadu na pripadnike skrajne sunitske milice − v Tal Afarju jih je domnevno med tisoč in 1500 − bo poleg iraških vladnih sil, kurdskih pešmerg in pripanikov posebnih enot iz Združenih držav, Francije in Velike Britanije (so)delovalo tudi več tisoč pripadnikov šiitske milice Hašd al Šabi (Ljudske mobilizacijske enote), ki od lani delujejo v okviru iraške vojske. Šiitska milica, ki jo tvorijo tako iraški kot iranski borci, ima svoje korenine v brutalni iraški državljanski vojni, v boju z IS pa se je – do zdaj – zelo izkazala. Tudi (ali predvsem) zaradi »sektaškega« motiva, ki je bil tudi eden izmed razlogov, da je bila vloga Hašd al Šabi v zadnji fazi spopadov v zahodnem Mosulu močno omejena. Njihova agresivna prisotnost bi namreč lahko lokalno prebivalstvo v upravičenem strahu pred maščevalnimi pohodi še bolj porinila v naročje Islamske države.
Sektaška in medetnična trenja
V Tal Afarju, ki je bil vse od ameriške invazije in okupacije spomladi 2003 naprej nekakšen mikrokozmos iraške vojne in »valilnica« islamskih skrajnežev, bo drugače. V dogovoru z uradnim Bagdadom so pripadniki šiitske milice mesto obokoli že pred osmimi meseci − v prvi fazi napadov na Mosul. Ves ta čas so čakali na zeleno luč za sprožitev ofenzive in ta se bo na semaforju neskončne iraške vojne prižgala že v prihodnjih dneh. Intenzivna navzočnost šiitskih borcev v bitki za večinoma sunitski Tal Afar (60 odstotkov), v katerem živi tudi močna turkmenska skupnost, že vnaprej buri duhove. Predvsem v sosednji, le 45 kilometrov oddaljeni Turčiji, ki je že večkrat izrazila ostro nasprotovanje sodelovanju šiitskih milic v osvobajanju etnično mešanega in (geo)politično eksplozivnega mesta, katerega prebivalci bodo tako kot v Mosulu po treh letih brutalne vladavine IS ujeti v navzkrižnem ognju, že zdaj pa se soočajo s humanitarno katastrofo.
Tal Afar, dolgo časa ključno logistično in povezovalno točko sirskega in iraškega ozemlja, ki je bil pod nadzorom kalifata IS, je po podatkih nevladnih organizacij zapustilo že 50.000 ljudi, v celotnem Iraku pa je po podatkih Združenih narodov trenutno razseljenih 3,3 milijona ljudi. Ta številka ne vključuje ljudi, ki so zapustili državo (beguncev). Več sto ljudi je bilo menda ubitih med poskusom bega iz obroča Islamske države, ki je domnevno v Tal Afarju zadrževala tudi številne pripadnice in pripadnike etnične skupine Jazidov, ki so jih ugrabili med pogromom na gori Sindžar poleti 2014. Mesto je že več tednov odrezano od sveta: tista hrana, ki je na voljo, je izjemno draga. Pitne vode zmanjkuje. Izpovedi beguncev so grozljive in na las podobne doživetjem beguncev iz Mosula. »Razmere v Tal Afarju so zelo hude. Tisoče ljudi je, iščoč varnost in pomoč, na begu. Družine, ki bežijo s severovzhoda, so do sprejemnih točk prisiljene hoditi po deset, celo dvajset ur. Ljudje so izčrpani, številni so dehidrirani,« je včeraj povedala humanitarna koordinatorica ZN v Iraku Lisa Grande.
