Tiskane izdaje
Bruselj − Čeprav bi strožje gospodarske sankcije EU proti Rusiji morale biti potrjene že zgodaj popoldne in uveljavljene jutri, so veleposlaniki 28 članic morali nocoj o njih še razpravljati. Kot je sporočil predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy, bodo sankcije uveljavljene »v nekaj prihodnjih dneh«. Tako naj bi dobili dovolj časa za oceno uresničevanja sporazuma o prekinitvi spopadov na vzhodu Ukrajine in mirovnega načrta.
Nadaljnje odločitve EU glede sankcij bodo odvisne od razvoja na terenu. Bolj kot njihova vsebina, tudi sankcije proti velikim naftnim družbam v državni lasti, je bilo za več članic kočljivo, na kakšen način in kdaj jih uveljaviti in nato preklicati, če se bo na terenu pokazal napredek in se bo iz doseženega premirja začela oblikovati pot do politične rešitve.
Zapleti s sankcijami EU proti Rusiji
Članice EU so popoldne še nadaljevale razprave o novem svežnju gospodarskih sankcij proti Rusiji. Ker med članicami v pisnem postopku glasovanja ni bilo doseženo soglasje, so podaljšali rok za razpravo. Za 18. uro je bil predviden sestanek njihovih veleposlanikov pri EU.
Po načrtih bi nove sankcije začele veljati že jutri po objavi v uradnem listu EU.
Nove sankcije bi prizadele Rusije na bolj ali manj na enakih področij kot konec julija sprejeti prvi sveženj. Na muhi so ruske državne banke, naftne družbe in orožarska industrija. Za njih naj bi veljale bolj stroge omejitve. Pet ruskih državnih bank že doslej ni moglo na finančnih trgih v Evropi prodajati obveznic z zapadlostjo, daljšo od devetdeset dni. V EU je že velja tudi prepovedi izvoza dela tehnologij, ki bi se lahko uporabljale ne samo samo za civilne, marveč tudi vojaške namene.
Novi ukrepi naj bi podjetjem pod sankcijami še bolj omejili financiranje v EU. Po novem bo rok zapadlosti za obveznice skrajšali na trideset dni. Tarče sankcij bodo po neuradnih informacijah naftne družbe Rosneft, Transneft in Gazprom Neft. Finančne sankcije utegnejo biti posebno boleče za orjaka Rosneft, ki mora več odplačati več kot trideset milijard evrov dolgov. Pričakovano je, da bo zato moral dobiti državno pomoč.
Poleg tega bodo dodatnim dvajsetim ljudem iz Rusije in voditeljem separatistov iz Ukrajine prepovedali vstop v EU in zamrznili njihovo imetje. Tarča bodo tudi podjetja in ustanove, ki sodelujejo s strukturami separatistov v Donbasu.
Moskva že grozi s protiukrepi. Predsednik ruske vlade Dmitrij Medvedjev je kot odziv omenil prepoved preletov letalskim družbam z Zahoda. Ker bi letalski prevozniki morali uporabljati daljše in dražje poti za lete v Azijo, bi ukrep vplival na njihovo poslovanje. Po drugi strani bi v Rusiji izgubili prihodke, ki jih prinašajo dovoljenja za prelet. Samo nemška Lufthansa opravi vsak teden okoli 180 preletov čez Rusije.
V evropski komisiji opozarjajo, da je narava prihodnjih sankcij takšna, da se lahko stopnjujejo ali ublažijo, če bo razvoj dogodkov na terenu pozitiven. Kdaj bo nastopila takšna faza, bodo morale presoditi članice. V očeh Bruslja premirje ne zadostuje, narejeni bi morali biti večji koraki k politični rešitvi krize.
EU je sicer že večkrat izrazila pričakovanje, da Rusije odpokliče vojake iz Ukrajine in obmejnega območja, ukrajinskim oblastem bi moral biti zagotovljen nadzor državne meje, ustavljen bi moral biti transport orožja, vojakov in streliva iz Rusije v Ukrajino.
