Kot je povedala tiskovna predstavnica Pentagona Dana White, je ameriški predsednik že v ponedeljek podpisal ukaz, s katerim ameriški vojski daje proste roke pri oboroževanju Kurdov na severu Sirije. Gre za tiste oborožene kurdske skupine, ki v okviru takoimenovane koalicije Sirskih demokratičnih sil (SDF) sodelujejo v boju proti Islamski državi in jih Američani potrebujejo, če hočejo zavzeti še zadnjo trdnjavo islamskih skrajnežev in samozvani sedež kalifata Rako.
Neustrašne pešmerge
Da je predsednik Trump vodstvu Pentagona dal proste roke, in da se je za to odločil kljub protestom zavezniške Turčije, ki takemu oboroževanju Kurdov odločno nasprotuje tako zaradi svoje kurdske manjšine, kot zaradi prizadevanj sirskih in iraških Kurdov za ustanovitev samostojne države, je v torek potrdil tudi tiskovni predstavnik Bele hiše Sean Spicer. Kurdske oborožene milice, ki zaradi svoje organiziranosti in motiviranost v Siriji veljajo za eno najbolj neustrašnih vojsk, bodo po trditvah ameriških virov od ZDA v prihodnje dobile izjemno učinkovito ameriško osebno pehotno orožje, strojnice in strelivo, pa tudi oklepna vozila, kar bo ob ustrezni zračni podpori ameriškega letalstva še povečalo njihovo učinkovitost.
Erdoganovi »vampirji«
V Ankari, kjer vse Kurde, tako svoje kot iraške in sirske skupaj z njihovim oboroženim krilom YPG, ki naj bi ga Američani zdaj odkrito dodatno oborožili, obravnavajo zgolj kot sestrsko vojaško organizacijo prepovedane Kurdske delavske stranke PKK, so seveda ostro proti takemu ameriškemu oboroževanju Kurdov. Na ta način samo še dodatno okrepljene kurdske milice, ki bi si tudi v očeh Američanov in sveta potem lahko pripele še zasluge za poraz Islamske države, so za Ankaro direktna pot k nastanku samostojnega Kurdistana, ki bi končno lahko združil med tri države (Turčijo, Sirijo in Irak) razcepljen narod. Turška vojaška letala so zato pred kratkim na severu Sirije, kjer se Ankara očitno bolj bojuje proti Kurdom in morebitnemu Kurdistanu, kot pa proti Islamski državi, napadla položaje kurdskih milic in pri tem ubila več kot dvajset vojakov. Ameriške patrulje zato po novem skupaj z borci YPG patruljirajo na območjih ob meji s Turčijo, kar Washington, ki za rešitev sirske krize očitno potrebuje tako zavezniško Natovo Turčijo, od koder (iz letalske baze Incirlik) nad Sirijo vzletajo tudi njegova letala, kot Kurde, diplomatsko pojasnjuje s prizadevanji za deeskalacijo nepotrebnih napetosti. Česar pa Ankara nikakor ni pripravljena razumeti.