ZDA daleč od uničenja skrajnežev

New York – »Zakaj svet ne reši Kobanija? Pomagajo nam samo Kurdi, nihče drug. Nihče­ iz mednarodne skupnosti,« je v nemočni jezi dejal sirski Kurd Ali Mahmud, ko je v soboto pokopaval v boju ubitega brata.­ Svet, ki se postavlja po robu skrajnežem Islamske države, se je včeraj sestal na posvetu v Washingtonu, a brez pričakovanja večjih sprememb strategije, po kateri je Kobani obrobnega pomena.

Kurdsko mestece na meji s Turčijo je postalo simbol boja proti skrajni organizaciji Islamska država. Toda uradni Washington s krčenjem območja, ki ga nadzorujejo Kurdi, vse odločneje ponavlja, da gre za strateško nepomembno bitko. »Kobani je ena skupnost, kar se dogaja, je tragedija. Toda od prvega dne (od začetka letalskih napadov na IS) smo trdili, da bo potrebno daljše obdobje za obnovo morale in vojaških zmožnosti iraške vojske ter osredotočenje na Irak, ki je na vrsti prvi,« je med obiskom v Kairu konec tedna poudaril ameriški zunanji minister John Kerry.

Kljub temu vojaški strokovnjaki ugotavljajo, da bi padec Kobanija v roke Islamske države pomenil vzpostavitev strateškega koridorja­ ob turški meji. Koalicijska letala so v zadnjih dneh precej povečala gostoto napadov na položaje skrajnežev okoli mesta in deloma ustavila njihovo napredovanje. Toda neodzivnost vlade v Ankari je znova zanetila nasprotovanje kurdske manjšine v Turčiji, po besedah Cemila Bayika, enega od voditeljev Kurdske delavske stranke (PKK) v Turčiji, bi padec Kobanija lahko sprožil novo kurdsko vstajo.

»Pogajanja (o statusu Kurdov v Turčiji) se ne morejo nadaljevati v ozračju želje po novem masakru v Kobaniju. Za dogovor ne moremo barantati s krvjo Kobanija,« je za New York Times poudaril Bayik. Poldrugo leto krhkega premirja, ki so ga sklenili po treh desetletjih ostre državljanske vojne, se močno maje, saj so v ponedeljek turška letala ponovno bombardirala položaje PKK v vasi Dağlica v pokrajini Hakkâri ob meji z Irakom. Turške oblasti trdijo, da je to bil odgovor na kurdske napade na položaje turške vojske, PKK je sporočila, da naj bi Ankara enostransko prekršila mirovni sporazum.

Nezadovoljstvo med 15 milijoni turških Kurdov, ker turški tanki ob meji ne posredujejo za rešitev Kobanija, je v zadnjih dneh preraslo v ostre množične proteste, v katerih je umrlo že več deset ljudi. Po napovedi voditelja PKK Abdullaha Öcalana, ki prestaja dosmrtno zaporno kazen, ima Ankara do danes čas za ukrepanje, v nasprotnem primeru bodo ustavili mirovna pogajanja. Bayik je celo zagrozil, da bodo znova mobilizirali kurdske uporniške skupine v Turčiji. Toda v Ankari so v ponedeljek celo zavrnili nedeljsko napoved ameriške administracije, da bodo dovolili uporabo letalskega oporišča Incirlik za napade v Siriji.

Srečanje v Washingtonu

»Padec Kobanija bi bil predvsem simboličnega pomena, pokazal bi na neokrnjeno moč Islamske države in nemoč letalskih sil ameriške koalicije, potem ko so ZDA napovedale, da jo bodo uničile,« je zatrdil Bill Neely, dopisnik ameriške televizijske mreže NBC. Po njegovih besedah je pomen mesta zrasel zaradi bližine televizijskih kamer, ki s turške strani snemajo njegov počasni konec. Hkrati je zagrizenost skrajnežev mogoče pojasniti ravno s temi kamerami, ki drugače nimajo dostopa do te vojne. »Dviganje črnih zastav v Kobaniju je neposredno roganje Zahodu, padec mesta pa bo dokaz, da niti ameriška letalska premoč niti kurdski borci ne morejo ustaviti Islamske države,« je dejal Neely.

Kobani je zasenčil strateško veliko pomembnejša bojišča, od obkoljevanja zmernejših upornikov v Alepu, ki bodo kmalu v obroču režimske vojske predsednika Bašarja al Asada in IS. Slednja uspešno premaguje iraško vojsko v pokrajini Anbar, kjer so se vladne enote »strateško umaknile« iz oporišča blizu mesta Hit zahodno od Bagdada. Namesto »sunitskega prebujanja«, na katero je računal Washington, naj bi letalski napadi okrepili nezadovoljstvo sunitskih prebivalcev, ki menijo, da Amerika znova izrablja svojo moč za krepitev šiitske prevlade v Bagdadu.

S takšnim položajem so se sinoči v letalskem oporišču soočili načelniki generalštabov iz 21 zaveznic ameriške koalicije voljnih. Uradno je bil namen pogovorov predvsem izboljšanje sodelovanja v boju proti Islamski državi. Neuradno je bilo pred vojaškim vrhom slišati, da bo načelnik štaba ameriških oboroženih sil, general Martin Dempsey, poskušal prepričati arabske zaveznike, naj pošljejo v Sirijo posebne enote. Posebno pozornost ameriške strani naj bi si prislužila tudi turška delegacija. Predvsem pa naj bi ameriški predsednik Obama, ki je ponoči po našem času nagovoril zbrane, zaveznikom pokazal, da so ZDA trdno zavezane boju proti IS.

Bela hiša se ob tem sooča z vse ostrejšimi kritikami desnice, da se je podala v spopad brez dovolj jasne strategije oziroma da sedanja ne deluje. Senator John McCain, eden najbolj glasnih vojnih jastrebov v republikanski stranki, je v nedeljo strnil razmere v enem stavku – »oni zmagujejo, mi pa ne«.