Tiskane izdaje
Medtem ko so zavezniška letala nadaljevala zračne napade na položaje pripadnikov Islamske države (IS) v Kobaniju, sirskem mestu na meji s Turčijo, kjer že več kot dva tedna potekajo srditi spopadi med sunitskimi skrajneži in kurdskimi borci, so se v turškem glavnem mestu nadaljevala pogajanja med turško vlado in predstavniki zaveznikov o širitvi bojnih operacij v Siriji.
Združene države Amerike so v sredo skupaj z Britanijo opozorile, da Kobanija ne bo mogoče zaščititi brez uporabe kopenskih sil, kar je bilo mogoče razumeti predvsem kot poziv Erdoğanovi vladi, naj vendarle vstopi v vojno, ki poteka pred njenim pragom. A opozorilo je bilo preslišano. Turčija je le nekaj ur zatem znova zavrnila možnost napotitve vojakov v Sirijo.
Velika pričakovanja
Srečanje predstavnikov turške vlade in Nata je bilo namenjeno zbližanju stališč o tem, kakšno vlogo bi lahko država prevzela v boju proti sunistkim skrajnežem. Turški zunanji minister Mevlüt Çavuşoğlu je ob robu zasedanja z novim generalnim sekretarjem zavezništva Jensom Stoltenbergom dejal, da so pričakovanja mednarodne skupnosti o posredovanju države proti islamskim borcem »nerealna«, in s tem bolj ali manj pokopal ameriške upe o kopenski ofenzivi, ki bi jo na svoja pleča prevzela uradna Ankara.
Ena sama država po ministrovih besedah nase ne more prevzeti takšnega bremena. »Ko bo enkrat znana skupna odločitev, Turčija ne bo oklevala pri izpolnjevanju svojih zavez,« je dodal Çavuşoğlu, še preden se je vrnil nazaj za pogajalsko mizo. Da se Turčija utegne kaj kmalu premisliti, ni kazalo niti pred začetkom drugega dne dvodnevnega srečanja med predstavniki vlade in ameriškim posebnim odposlancev Johnom Allenom, v katerega so največje upe polagali zlasti v Washingtonu.
»Z našimi zavezniki imamo nekaj težav, a te so rešljive. Med pogovori bomo izrazili svoje skrbi in mnenja ter predstavili grožnje, s katerimi se Turčija spopada,« so pred srečanjem med Allenom in Çavuşoğlujem poudarili na turškem zunanjem ministrstvu.
Meje ameriške vpletenosti
Predstavniki ameriške vlade so na predvečer Allenovega obiska v Ankari opozorili na čedalje težjo situacijo v Kobaniju in poudarili, da obstaja meja, ki jo ZDA v Siriji ne mislijo prestopiti. Zračni napadi, kot sta v skupnem nastopu opozorila ameriški državni sekretar John Kerry in britanski zunanji minister Philip Hammond, najverjetneje ne bodo dovolj za zaščito Kobanija. Njuno sporočilo je bilo usmerjeno proti turški vladi.
»Vsekakor bi lahko storili več,« je zadržanost Turčije v izjavi za Washington Post komentiral neimenovani vir iz Obamove administracije. »Hočejo, da ZDA vkorakajo v Sirijo in rešijo problem.«
Pripadniki IS kljub čedalje pogostejšim zračnim napadom na cilje v Kobaniju še vedno širijo svoj vpliv. Po navedbah opazovalcev na terenu obvladujejo že več kot eno tretjino strateško pomembnega mesta, katerega padec bi skrajneže na zahodu države povezal z jedrom IS na njenem vzhodu. Današnje obstreljevanje z zraka je bilo po navedbah sirskega observatorija za človekove pravice eno najbolj srditih doslej.
