Tiskane izdaje
Berlin – Tik pred izbruhom zime se komisarju EU za energijo nakazuje preboj v vse bolj napetih energetskih odnosih med Rusijo in Ukrajino. »Izdelali smo trden osnutek za zimski paket,« je Günther Oettinger povedal po petkovem berlinskem srečanju z ruskimi in ukrajinskimi predstavniki.
Komisar EU za energijo Günther Oettinger je v Berlin povabil pristojna ministra Rusije in Ukrajine, Aleksandra Novaka in Jurija Prodana, ter direktorja največjega ruskega energetskega podjetja Gazprom Alekseja Millerja, in kaže, da se bodo njegova prizadevanja izplačala vsaj čez zimo. »Zimski paket« predvideva ukrajinsko plačilo 3,1 milijarde dolarjev Rusiji do konca leta, od tega dve milijardi že do konca oktobra, Rusija pa bo po dvomilijardnem predplačilu Ukrajini dobavila najmanj pet milijard kubičnih metrov plina po dogovorjeni ceni. Finančno šibkemu Kijevu bo varščine pri Mednarodnem denarnem skladu izposlovala EU.
Oettinger upa, da bodo v nemški prestolnici sporazum podpisali že konec prihodnjega tedna in če se bo to zgodilo, si bo oddahnila tudi Evropa, ki velik del svojega v Rusiji kupljenega plina dobi prek Ukrajine. Položaj je bil že zelo napet, tik pred berlinskim srečanjem je Gazpromov direktor posvaril druge evropske države, naj Ukrajini ne izvažajo njihovega plina. »Sklenjene pogodbe ne predvidevajo ponovnega izvažanja, upamo, da se bodo naši evropski partnerji držali dogovorov. Le tako lahko zagotavljamo neprekinjeno dobavo evropskim porabnikom,« je Millerja navedel časopis Handelsblatt.
Po drugi strani pa je bilo iz EU slišati tudi govorice o novih razširjenih sankcijah proti Rusiji. Pred berlinskimi pogovori je EU povečanje svojih dobav ponudila tudi Norveška, ki je že zdaj druga največja izvoznica plina v EU za Rusijo. Norveški minister za nafto in energijo Tord Lien pa je opozoril, da pozimi njihovi plinovodi že dosegajo meje svojih zmogljivosti.
Ukrajina, s katero se je Gazprom doslej prepiral o ceni minulih dobav, že od junija ne dobiva več ruskega plina, zato ga kupuje pri Gazpromovih strankah Poljski in Slovaški, do tega tedna pa tudi pri Madžarski, ki je zdaj svoje dobave nepričakovano prekinila.
V Budimpešti pravijo, da njihova poraba narašča, z Rusijo pa bi radi razširili energetsko sodelovanje. Ukrajinci verjamejo, da je k tej odločitvi pomagal tudi nedavni obisk Alekseja Millerja, ki se je z madžarskim premierom Viktorjem Orbanom pogovarjal tudi o Južnem toku, saj tudi Madžarska večino svojega ruskega plina zdaj pridobiva prek Ukrajine. Budimpešta se z Rusijo dogovarja tudi o razširitvi jedrske elektrarne Paks.
Države EU v Rusiji nakupijo okoli tretjino svojih plinskih potreb, vsaj Nemčija pa poudarja, da so z napolnjenimi rezervami dobro pripravljeni na zimo. Moskva pa je ta konec tedna tudi Berlinu pokazala zobe, tik pred berlinskimi pogovori so v državo prepovedali evropski parlamentarki iz Stranke zelenih. Rebecca Harms se je želela v Moskvi kot opazovalka udeležiti procesa proti umora obtoženi ukrajinski pilotki Nadeždi Savčenko in je tudi sicer glasna kritičarka zunanje politike Vladimirja Putina.
