Tiskane izdaje
Ženeva − Kako krhko je premirje med ukrajinskimi vojaškimi silami in uporniki z vzhoda države se odraža tudi v številu novih smrtnih žrtev, ki so jih našteli, odkar je pred dobrim mesecem dni − 6. septembra − začelo veljati. Po podatkih Združenih narodov je bilo odtlej ubitih več kot 330 ljudi, več kot pet milijonov pa jih je nasilje neposredno prizadelo, poroča agencija AFP.
»Prekinitev ognja je zelo dobrodošel korak za končanje spopadov na vzhodu Ukrajini, kljub temu pa vse strani pozivam, da jo iskreno spoštujejo in upoštevajo ter da enkrat za vselej ustavijo napade na civiliste in civilno infrastrukturo,« je sporočil visoki komisar ZN za človekove pravice Zejd Raad al Husein.
V njegovem uradu so med šestim septembrom in šestim oktobrom našteli 331 novih smrtnih žrtev, čeprav pa opozarjajo, da so bile nekatere med njimi morda ubite še pred podpisom dogovora, a so jih zabeležili šele pozneje. Skupno je bilo vse od začetka nemirov na vzhodu Ukrajine sredi aprila ubitih skoraj 3400 ljudi, če k temu prištejemo še 298 žrtev julijske nesreče malezijskega potniškega letala MH17 pa 3660 ljudi. Skoraj 8200 ljudi je bilo ranjenih. ZN pri tem opozarjajo, da so ti podatki okvirni in da je dejansko število žrtev najverjetneje še višje.
Poleg mrtvih in ranjenih konflikt na vzhodu Ukrajine zahteva še dodatno ceno, med drugim številne kršitve človekovih pravic − od obstreljevanja civilistov do spolnega nasilja, nezakonitega zasega premoženja in zlorabe ujetnikov − ter škode, povzročene gospodarstvu − v Donecku in Lugansku je po pisanju STA zaradi krize svoje delovanje prekinilo skoraj 40.000 malih in srednje velikih podjetij − in prebivalcem. Mnogi med njimi so poleg vsega ostali še brez pravice do izobraževanja in zdravstvene oskrbe.
