Pol leta velike bitke za Mosul: Islamska država je še živa

Civilisti so ujeti med številnimi navzkrižnimi ognji, interesi, slabim načrtovanjem in krvoločnostjo urbanega in asimetričnega bojevanja.

Objavljeno
24. april 2017 15.08
IRAQ-CONFLICT
Boštjan Videmšek
Boštjan Videmšek

Šest mesecev po začetku velike ofenzive iraških vladnih sil, kurdskih pešmerg, šiitskih milic in mednarodne koalicije na drugo največje iraško mesto samooklicana Islamska država v Mosulu še ni premagana. Po zasedbi vzhodnega dela mesta in – sprva – hitrem napredovanju po zahodnem, so se lokalne in mednarodne enote spet znašle v zagati.

V zadnjih tednih je bitka za Mosul nekako izginila iz globalnih medijskih zemljevidov. To je eden izmed znakov, da trenutno najbolj intenziven in »kinetičen« oborožen spopad na svetu traja že tako dolgo, da počasi, a vztrajno drsi iz središča pozornosti, hkrati pa postaja – samoumeven.

Grozljive razmere

Razmere v zahodnem Mosulu, kjer poteka glavnina spopadov, so po pripovedovanju prebivalcev, poročevalcev in humanitarnih delavcev grozljive. V velikem delu iz dneva v dan bolj porušenega mesta primanjkuje pitne vode. Podobno velja za elektriko. Hrane je izjemno malo in je večinoma dostopna le na črnih tržnicah, kjer cene segajo v nebo. Povsod ležijo razpadajoča trupla. Tako rekoč nobena četrt polovice Mosula, ki leži na zahodnem bregu reke Tigris, ni varna. V njej, ujetih v navzkrižnem ognju in v stalnem strahu, da je »današnji dan njihov zadnji«, živi še najmanj 350.000 ljudi.

Zahodni Mosul je prepreden z ostrostrelskimi gnezdi Islamske države, hkrati z neba ves čas pretijo letala mednarodne koalicije, v katere napadih je bilo v zadnjih treh mesecih ubitih več sto civilistov. Samomorilski napadi so še naprej del mosulskega vsakdanjika, prav tako eksplozije podstavljenih bomb in min. Stopnjujejo se tudi topniški napadi. V več mestnih četrtih − od vrat do vrat − hkrati potekajo srditi spopadi med pripadniki iraških oboroženih sil in islamskimi skrajneži, ki še vedno tako rekoč v celoti obvladujejo staro mestno jedro − gosto naseljen predel poln ozkih ulic, kjer bo brez dvoma potekala ena izmed ključnih bitk spopada za Mosul, ki ga je IS brez prave obrambe zavzela pred slabimi tremi leti. Tako IS, ki je po nekaterih podatkih v pol leta bojev izgubila več kot polovico svojih borcev (več sto jih je menda tudi zbežalo iz mesta), kot iraške vladne sile, ki hodijo po robu logističnega in »kadrovskega« kolapsa, se bojujejo v deliriju popolne izčrpanosti, v katerem ima metafizika prednost pred fiziko. To je − poleg urbanega terena in očitno šibke poveljniške »linije« − eden od razlog za dolgotrajnost spopada, ki mu (še) ni videti konca.

Humanitarna katastrofa in novi krog maščevalnosti

Ena od pomembnejših bitk za prihodnost Mosula – in s tem tudi celotnega Iraka – vsaj neposredno ne bo potekala na bojiščih, od nje pa bo odvisno, ali bo Mosul po morebitni osvoboditvi spet zajelo medsektaško nasilje na pogon maščevalnosti in neurejenih računov iz preteklosti. Ne gre namreč pozabiti, da je del večinoma sunitskih prebivalcev Mosula prihod Islamske države v svoje mesto, ki je v obdobju ameriške okupacije in posledične državljanske vojne neskončno trpelo, »toplo pozdravil«. Številni suniti, ki so jih šiitske oblasti iz Bagdada skupaj s svojimi iranskimi pokrovitelji tlačile in marginalizirale, so IS v kontekstu nikoli končane državljanske vojne »doživeli« kot vzpostavitev sunitske vojske − še posebej zato, ker jedro IS v Iraku tvorijo nekdanji častniki (in vojaki) jeseni 2003 razpuščene vojske Sadama Huseina.

A tako ni bilo dolgo: podpora lokalnega prebivalstva skrajnim islamistom je v zahodnem Mosulu upadala z naraščanjem njihove brutalnosti. Ko so iraške sile, Kurdi in mednarodna koalicija oktobra lani sprožili ofenzivo proti IS in je začelo padati tudi po civilistih, so ti, ujeti med številne navzkrižne ognje in interese, slabega načrtovanja ter krvoločnost urbanega in asimetričnega vojskovanja, ostali brez zaveznikov. Še huje. Hote ali nehote so postali glavna tarča vseh vpletenih strani.

Medtem ko iz zahodnega Mosula vsak dan zbeži več sto ljudi, ki morajo pred nastanitvijo v številnih begunskih taboriščih v severnem Iraku najprej skozi občutljive varnostne postopke na nadzornih točkah, se je v mesto, predvsem na vzhodni breg Tigrisa, po podatkih Organizacije Združenih narodov za begunce (UNHCR) vrnilo že okoli 91.000 ljudi. Med ofenzivo je Mosul zapustilo več kot pol milijona ljudi.