Ali nevladne organizacije res trgujejo z migranti?

Obtožbe menda temeljijo na prisluhih nemških in nizozemskih tajnih služb.

Objavljeno
08. maj 2017 17.07
Tone Hočevar
Tone Hočevar
V Italiji redno objavljajo podatke, da so (predvsem) nevladne organizacije v samo nekaj dneh rešile iz morja včasih pet, drugič spet sedem ali osem tisoč migrantov. Včasih jih rešijo več, drugič manj, vse pa pripeljejo na italijansko obalo. Pred dnevi pa je počilo.

Javni tožilec iz Catanie Carmelo Zuccaro je odprl obtožnice proti neimenovanim nevladnim organizacijam, ki domnevno trgujejo z migranti. Zdaj zadevo preiskujeta tudi tožilstvi v Palermu in Trapaniju, ki sta zaznali podobne anomalije kot v Catanii.

Škandal je političen, izkoristila ga je predvsem stranka Gibanje petih zvezd, ki si obeta prevzem oblasti po prihodnjih volitvah. Njen voditelj, komik Beppe Grillo, ki je navdihnil tudi komika Belega na nedavnih srbskih predsedniških volitvah, že kuje dobičke. Vneto se pripravlja na volitve, najprej lokalne, potem parlamentarne. Stare stranke v Italiji vedno bolj izgubljajo podporo in odpirajo vrata novim populizmom.

Grillo in njegovi sodelavci opozarjajo, da vlada ni sposobna obraniti državnih meja in schengenske Evrope. Ilegalni prevozniki, ki v resnici financirajo nevladne organizacije, pa na italijanske obale vsak dan dovažajo na tisoče ilegalnih pribežnikov, obtožuje Grillo.

Stranka Pet zvezd je obtožnico tožilca Zuccara vzela za svojo, jo razširila in očita nevladnikom, da so organizirali pravo pravcato »taksi službo« za prevoz migrantov iz Afrike v Italijo.

Grillovi sodelavci tudi svarijo, da nevladne organizacije poslovno sodelujejo z organizatorji prevozov, to pa naj bi načrtno vodilo v destabilizacijo italijanskega gospodarstva.

Dokazov ni, ugibanj pa veliko

Dokazov o tem, da nevladniki res služijo milijone na račun migrantov iz Afrike, še ni, opominja tudi tožilec iz Catanie. Tisti dokazi, ki jih Zuccaro menda ima v rokah, pa po mnenju pravnih strokovnjakov niso uporabni za sodni proces v Italiji. Tožilec jih ne more izdati, saj bi odkril ilegalno delovanje tujih služb na italijanskem ozemlju, kjer nimajo nobenega dovoljenja za delo, hkrati pa ožigosal italijanske službe, ki same morda niso storile, kar bi morale.

Gre za prisluhe tajnih služb, predvsem nemške in nizozemske, katerih agenti delujejo na italijanskem ozemlju. Podatke tajnih služb so v uradnem Rimu in v javnosti vzeli precej bolj zares, ko jih je potrdila tudi libijska stran.

Poveljnik libijske obalne straže Rida Aysa je potrdil sume catanijskega tožilca in s prstom pokazal prav na »nekatere« nevladne organizacije, ki so po njegovem prepričanju povezane z organizatorji ilegalnih prevozov in tudi financirajo nevladnike in njihove reševalne akcije. Vprašal se je, od kod nevladnikom nenadoma toliko denarja, da razpolagajo s sodobnimi, zelo dragimi ladjami, ki jih najemajo brez težav, pa z droni, ki odkrivajo begunce, in tudi z dobro opremljenimi logističnimi centri, ki tudi veliko stanejo in jih mora nekdo plačati.

Italijanski minister Angelino Alfano je zaradi tega takoj pohitel v Tripoli in se pogovoril z libijsko vlado. Kaj konkretnega so se dogovorili, še ni znano.

Obveščanje po satelitskem telefonu

Lansko poletje, ko je skoraj ves pretok beguncev in migrantov prešel z balkanske poti na sredozemsko, se je tudi po podatkih Frontexa marsikaj spremenilo. Prej so nevladne organizacije reševale komaj pet odstotkov ali celo manj prebežnikov, ki so zaprosili za pomoč po telefonu neposredno iz čolnov. Zadnje mesece nevladniki rešijo skoraj polovico vseh prišlekov, način obveščanja pa se očitno spreminja. Prej je imel satelitski telefon skoraj vsak izmed skoraj 700 čolnov, ki so jim blizu libijskih obal pomagali predlanskim. Zdaj ga ima manj kot polovica čolnov izmed več kot tisoč lani rešenih, ker menda o prihodu migrantov nevladnike obveščajo kar z libijskega ozemlja.

Doslej znanim nevladnim organizacijam se je v kratkem času, predvsem konec leta 2015, pridružilo veliko novih. Pet je nemških, ena španska, ena malteška, vse so posebej dejavne pri reševanju pribežnikov, vse imajo najsodobnejšo opremo, vse najemajo sodobne in drage ladje ali čolne. Med drugim zelo drage avstrijske drone. Najbolj sumljiva se preiskovalcem menda zdi malteška nevladna organizacija Moas, katere delovanje samo na sedežu »misije« vsak mesec stane skoraj pol milijona evrov, viri financiranja pa so neznani. Šlo naj bi za »zasebni kapital«.

Tožilec Zuccaro posebej poudarja, da gre pri preiskavi samo za nekatere neimenovane nevladne organizacije, vsi poznavalci omenjajo neuradne podatke, da med osumljene vsekakor ne spadata organizaciji, ki sta doslej največ storili za begunce, Save the Children in Zdravniki brez meja. Večina nevladnikov si vsekakor zasluži vse spoštovanje, krivično je, da je senca padla prav na vse, opozarjajo italijanski komentatorji, ki tudi kritizirajo politike stranke Pet zvezd in njihovo vlogo pri oblikovanju novega škandala.