Ali politična poroka ali spet volitve

Zagreb – Politična napetost na Hrvaškem se po nedavnih parlamentarnih volitvah stopnjuje. Komu bo stranka Most, ki je z devetnajstimi osvojenimi sedeži postala zvezda volitev in zaželeni partner, namenila svoje glasove, pa še ni znano.

Relativni zmagovalec volitev je Domoljubna koalicija (HDZ in partnerji) z 59 poslanskimi mandati, a je medtem koalicija Hrvaška raste (SDP in njeni sateliti) pridobila podporo nekaterih manjših strank in je z dodatnimi desetimi poslanskimi mandati prehitela desno koalicijo. Kljub temu SDP za večino v parlamentu potrebuje podporo vsaj dela 18 poslancev Mosta, ki se je že odpovedal enemu svojemu poslancu. HDZ za sestavo vlade potrebuje vse poslanske mandate Mosta.

Zgodba o odpovedanem poslancu še odmeva in je precej zapletla že tako zapleteni čas hrvaškega političnega oz. povolilnega inženiringa. Gre za Draga Prgometa, ki se je brez vednosti nacionalnega sveta stranke sredi preteklega tedna s hrvaškim premierom in predsednikom SDP Zoranom Milanovićem pogovarjal o domnevnem sodelovanju, mediji pa so – kdo bi si mislil – izvedeli za srečanje, ki je potekalo v stanovanju obrambnega ministra Anteja Kotromanovića. Prgometu se je stranka Most »zaradi popolne izgube zaupanja«, kot so sporočili, odpovedala, nacionalni svet Mosta pa se je odločil, da bo prekinil sodelovanje s Prgometom, ki je že sodeloval tudi na uradnih pogovorih Mosta s predstavniki SDP in HDZ. Prgomet bo obdržal poslanski mandat.

Sestanek na sestanek

Sicer pa tako Domoljubna koalicija kot Hrvaška raste sestankujeta in mrzlično iščeta možnosti, kako pridobiti čim več glasov, ki bi jima omogočili sestavo vlade. Kot določajo pravila, bi imel mandatar, ki ga imenuje predsednica Kolinda Grabar Kitarović, približno dva meseca časa za sestavo vlade, če pa se mu ne posreči, lahko predsednica imenuje drugega. Sicer bi volitve ponovili. Kdaj, so mnenja različna. Del pravnikov je prepričan, da mora predsednica čakati vse dotlej, dokler predlagani mandatar ne zbere dovolj glasov. Drugi pa poudarjajo, da če predsednica ugotovi, da nihče ne bo mogel zbrati dovolj glasov za sestavo vlade, lahko ponovljene volitve razpiše takoj.

Po zadnji raziskavi, ki jo je objavila hrvaška Nova TV, vsak četrti Hrvat meni, da bo predsednik SDP Zoran Milanović znova hrvaški premier, medtem ko jih je skoraj 19 odstotkov prepričanih, da bo premier predsednik HDZ Tomislav Karamarko. Manj kot deset odstotkov izmed 600 vprašanih pa jih ocenjuje, da bo novi premier predsednik Mosta Božo Petrov. Predčasne volitve zaradi nezmožnosti sestave vlade pričakuje vsak tretji vprašani hrvaški državljan.

Bo pa znano, kdo bo zastopal madžarsko manjšino (med kandidatoma je bilo namreč le 21 glasov razlike) in zastopniki za albansko, bošnjaško, črnogorsko, makedonsko in slovensko manjšino.