Tiskane izdaje
Dunaj, Berlin – V Avstriji letos pričakujejo 85.000 novih prosilcev za azil, za reševanje begunske krize pa bodo v prihodnjem letu iz državne blagajne odšteli milijardo evrov, je prejšnji teden napovedal finančni minister Hans Jörg Schelling.
Samo od začetka septembra je v Avstrijo prišlo več kot 200.000 beguncev, a večina jih je državo tudi zapustila, saj se je odpravila naprej proti Nemčiji in Skandinaviji. Lani je za azil v Avstriji, ki ima okoli 8,5 milijona prebivalcev, zaprosilo 28.000 pribežnikov, letos pa se je nabralo že več kot 52.000 prošenj. Lani so za enega prosilca za azil v povprečju porabili 9593 evrov, prihodnje leto jih bo po zadnjih izračunih vsak stal že 10.724 evrov. Če bodo letos za pribežnike namenili 0,1 odstotka, se bo prihodnje leto po Schellingovih besedah ta delež povečal na 0,3 odstotka BDP. Več kot polovico od milijona evrov bodo porabili za osnovno oskrbo prišlekov, 420 milijonov za namestitev, hrano in zdravstveno oskrbo, 75 milijonov za integracijo in 70 milijonov za pomoč pri iskanju dela, več kot tretjino denarja pa bodo razdelili zveznim državam, ki se že zdaj pritožujejo, da ne zmorejo finančnih bremen, ki jih je prinesel val beguncev.
Kljub povečanemu bremenu za proračun bo avstrijski javni dolg še vedno ostal varno v mejah v Bruslju predpisanih treh odstotkov nacionalnega bogastva, je finančni minister zatrdil med predstavljanjem letnega poročila. Prejšnji mesec je na evropsko komisijo naslovil prošnjo, naj v izjemnih primerih dovoli prekoračitev te meje, a so temu v Berlinu nasprotovali z argumentom, da begunske krize ne bi smeli mešati v razpravo o nacionalnih proračunih. Avstrijski strukturni primanjkljaj se bo prihodnje leto sicer povečal z 0,53 na za Bruselj še vedno sprejemljivih 0,54 odstotka, a vanj po Schellingovih besedah niso vključili vse pomoči za begunce. »Solidarnosti nekaterih držav, kakor je Avstrija, EU ne bi smela kaznovati. Zato sem bil prvi, ki je EU opozoril, da je treba naraščajoče stroške za begunce izvzeti iz strukturnega primanjkljaja,« je povedal v parlamentu.
Mrzlično nemško iskanje rešitev
Mnogi Nemci imajo občutek, da so njihovo z begunci oblegano državo številne (vzhodno)evropske partnerice pustile na cedilu. Medtem ko kanclerka Angela Merkel išče pomoč v Turčiji in se je njen zunanji minister odpravil na še bolj nehvaležno pot na Bližnji in Srednji vzhod, nekateri krščanski demokrati zahtevajo ograje tudi na nemških mejah.
CDU/CSU kanclerke Merklove in bavarskega premiera Horsta Seehoferja hitro izgublja podporo državljanov, in če se ne bo gigantski naval beguncev v državo ustavil, namerava skupina vidnih krščanskih demokratov pod vodstvom Christiana von Stettna v začetku novembra predstaviti konkreten predlog za postavljanje ograj na nemških mejah. V državo vsak dan prispe do deset tisoč ljudi iz Bližnjega vzhoda, Azije in Afrike, številne evropske partnerice pa se ne strinjajo s porazdelitvijo priseljeniškega bremena ali množice preprosto spuščajo naprej.
V tako napetem položaju zdaj celo policijski sindikati zahtevajo ograde na nemških mejah. »Če bomo na ta način zaprli svoje meje, bo mejo s Slovenijo zaprla tudi Avstrija in zdaj potrebujemo točno ta učinek,« je za časopis Welt am Sonntag dejal njihov voditelj Rainer Wendt. Angela Merkel še vedno verjame, da ograje ne bodo ustavile obupanih ljudi, v pomanjkanju solidarnosti v drugih evropskih državah pa zdaj tudi sama privoljuje v »tranzitna območja«, na katerih bi še pred vstopom v državo preučili upravičenost iskalcev azila. Prvega novembra bo v Nemčiji začela veljati nova, ostrejša begunska zakonodaja, a po prepričanju mnogih niti to ne bo zadostovalo za omejitev reke beguncev.
Nemška pomoč za Turčijo
Kanclerka zdaj pravi, da so za ljudi, ki so morali zapustiti domovino, najsprejemljivejše življenjske razmere v njeni neposredni bližini, in tudi zato se je v nedeljo odpravila v Turčijo na pogovore s premierom Ahmetom Davutoğlujem in predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom. Govorili so o finančni pomoči za zatočišča v Turčiji, v katero sta se zatekla že več kot dva milijona beguncev, nemške konservativne kritike pa razburjajo morebitni dogovori o olajšanju potovanja turških državljanov v evropske države in približevanju Turčije EU. »Vedeti morate, da gospod Erdoğan zapira vaše kolege, turške novinarje, požiga pisarne opozicijskih strank,« je obisk dva tedna pred parlamentarnimi volitvami novinarjem ARD obsodil tudi prvak zelenih Cem Özdemir, ki ga je Erdoğan v domovini njegovih staršev razglasil za nezaželeno osebo. »Turčija potrebuje demokracijo, svobodo izražanja, versko sprejemanje tudi za kristjane.«
»Ne moremo vedno sedeti na moralnem prestolu in ves svet poučevati o človekovih pravicah,« je svojo prvakinjo zagovarjal notranji minister Thomas de Maizière, kanclerka pa pravi, da se je treba begunske krize lotiti pri njenem izvoru in v primeru Sirije to ni mogoče brez Turčije, v katero se je zateklo že več kot dva milijona beguncev iz te države.
Kanclerka se zavzema tudi za »prizadevanja ZDA, Rusije in drugih območnih dejavnikov« za končanje vojne v Siriji, iz katere prihaja velik del beguncev. Morda pa bodo ruska bombardiranja na pot proti Evropi spodbudila še več ljudi in pogovori nemškega zunanjega ministra Frank-Walterja Steinmeierja v Iranu, Saudski Arabiji ter nekaterih drugih bližnje- in srednjevzhodnih državah so bili videti še bolj mučni od kanclerkinih v Turčiji. Saudska Arabija je sprejela le peščico sirskih beguncev pa niti njihovo razumevanje džihada se ne razlikuje veliko od tistega, ki ga izvaja Islamska država. Šiitski Iran, ki mu v Riadu ostro nasprotujejo, prav tako zatira doma in meša karte na strani sirskega predsednika Bašarja Asada, velikanska večina beguncev iz teh vročih kotlov pa rešitev vidi prav v Evropi.
