Tiskane izdaje
»Kdor hoče oditi, bo lahko odšel ... Nič se ne bojte, nihče vam ne bo nič storil.« Ko je nekdanji vojaški voditelj bosanskih Srbov Ratko Mladić 12. julija 1995 nagovoril prestrašeno množico v Potočarih, nedaleč od Srebrenice, so njegove enote v okoliških gozdovih že začele izvajati grozljivi načrt, ki je v vsega nekaj dneh brutalno prekinil več kot 8000 življenj.
Danes je brezkompromisni general, ki ni nikoli pokazal niti sledu obžalovanja svojih dejanj, prisluhnil sodbi, ki mu jo je izrekel senat haaškega sodišča. Zaradi odgovornosti za genocid, vojne zločine in zločine zoper človečnost je nekoč grozo vzbujajoči vojaški poveljnik dobil dosmrtno ječo. A 22 let po najhujšem zločinu na evropskih tleh po koncu druge svetovne vojne je ključno vprašanje, kaj je današnja sodba prinesla svojcem in potomcem Mladićevih žrtev.
Žal bore malo več od prazne simbolike. Res je, eden ključnih krvnikov balkanske morije je prejel zasluženo kazen, toda ali bo z njim odšla v pozabo tudi nasilna ideologija, ki ji je tako zvesto sledil in jo prevajal v krvava terenska dejstva? Še zdaleč ne.
Medtem ko je mednarodna skupnost poskušala poskrbeti, da mrtvi ne utonejo v pozabo, je pozabila na žive. Prebivalci BiH so danes, ne glede na svojo etnično ali versko pripadnost, ujetniki kanibalističnih elit, ki jim, nesposobne poskrbeti za dejanski razvoj družbe, v lovu za osebnimi interesi še naprej vcepljajo prastrahove in sovraštvo. Preizkušeni recept jim po principu deli in vladaj že četrt stoletja omogoča popolno obvladovanje svojih malih gubernij v kronično razdeljeni in posledično nefunkcionalni državi.
Današnja sodba ni prinesla zadoščenja prebivalcem BiH, še manj spravo. V razmerah tamkajšnjega modusa operandi so namreč Mladića že zdavnaj nasledili njegovi mladići.
***
Srebrenica, mesto zločina
Oglejte si multimedijski projekt, ki smo ga na Delu pripravili ob 20. obletnici genocida v Srebrenici.
