Tiskane izdaje
Zagreb – Odnose med sosedama je letos zaznamovala tudi tako imenovana bančna zgodba. Na podlagi odločitve evropskega sodišča za človekove pravice bo Slovenija morala hrvaškim varčevalcem (in varčevalcem iz BiH) izplačati dobrih 380 milijonov evrov.
Zgodba ima dolgo, skoraj dvajsetletno brado, ta mesec je vstopila v zadnjo etapo. V hrvaških medijih in medijih v BiH je bil objavljen javni poziv imetnikom neizplačanih starih deviznih vlog nekdanje Ljubljanske banke v BiH in na Hrvaškem, naj uveljavijo svoje terjatve. Zahteve bodo zbirali do 31. decembra 2017.
Posebna zgodba so dolgovi. Medtem ko je bančna zgodba, povezana z varčevalci zagrebške LB, bolj ali manj razrešena, ostaja odprto in bržkone še nekaj časa nerazrešeno vprašanje hrvaških dolgov do Slovenije. Hrvaška namreč Sloveniji, pravzaprav glavni podružnici LB v Zagrebu, dolguje nekaj sto milijonov evrov, ki jih je LB posodila hrvaških podjetjem, vračila pa še ni dočakala. Hrvaška od leta 2001 z različnimi postopki zavlačuje plačilo sprejetih obveznosti. Poleg denarja gre tudi za povračila lastništva številnih nepremičnin na Hrvaškem, vključno s tretjino stavbe, imenovane Zagrebčanka. To je poslovni nebotičnik s 26 nadstropji in približno 50.000 kvadratnimi metri površin v središču Zagreba.
Na hrvaških sodiščih poleg tega poteka skoraj 30 tožb Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb, ki tožita slovensko (N)LB kljub marca leta 2013 podpisanemu memorandumu na Mokricah. Takrat sta bančni memorandum podpisala premiera Janez Janša in Zoran Milanović ter se z njim zavezala, da bodo s tem povezani postopki mirovali.
Kot je bilo dogovorjeno in podpisano, bi morali postopke proti slovenskim bankam prekiniti na vseh hrvaških sodiščih, saj bi bil le tako dosežen namen memoranduma o ureditvi spora glede prenesenih deviznih prihrankov hrvaških varčevalcev LB, ki sta ga predsednika vlad Slovenije in Hrvaške takrat podpisala. Memorandum na Hrvaškem nikoli ni začel veljati, kar še bolj obremenjuje odnose med državama.
