Bandić prodal Tita za večino v skupščini

Zagreb – »Za dolgo kolono svojih mrtvih divizij je šel Tito čez Romanijo,« je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pisal Miroslav Krleža. Sedemintrideset let po Titovi smrti in 80 let po tem, ko je Tito prav v Zagrebu postal vodja komunistične partije, brišejo vse sledi za njim.

Prva deložacija Josipa Broza - Tita iz hrvaškega glavnega mesta je sledila takoj zatem, ko je zasedla svoj položaj sedanja predsednica Kolinda Grabar Kitarović, ki je poslala Titov doprsni kip v njegov rojstni Kumrovec. Včeraj je po dolgem odlašanju zagrebški župan Milan Bandić napovedal spremembo imena najlepšega zagrebškega trga iz Trga maršala Tita v Trg Republike Hrvaške.

Pragmatični Hercegovec Milan Bandić, nekdanji partijski funkcionar, nato vodja zagrebške SDP, iz katere so ga izključili, ko si je v nasprotju s strankarskimi navodili drznil kandidirati za predsednika, je do zadnjega trenutka pustil Titov trg pri miru. Zaman se je skliceval na Tuđmana, ki je prepovedal spreminjanje imena, in ponujal referendum, saj je vedel, da ga po zakonskih določilih, ki zahtevajo 50-odstotno udeležbo, ne bo mogoče izvesti. To so vedeli tudi morebitni koalicijski partnerji v skupščini, ki jo bo treba sestaviti jutri, in zagrozili: »Spremeniti je treba ime ali pa ne bo koalicije.«

Bandić je ponudil široko koalicijo, vendar so mestni svetniki iz njegove nekdanje stranke in liste Sandre Švaljek ter stranke Zagreb je naš zavrnili ponudbo. Preostali so mu HDZ ter hadezejeva odpadniška dvojica Hasanbegović-Esih, voditelja skrajne desnice, ki sta se udeležila lokalnih volitev samo zato, da bi spremenila ime trga in osvojila pet sedežev, brez katerih Bandić skupaj s hadezejevskimi sedmimi glasovi ne more dobiti večine z vsaj 26 mestnimi svetniki. Bandić bi res lahko razpisal nove volitve, tokrat samo za skupščino, vendar ga decembra spet čaka glasovanje o proračunu. Če ga ne bodo potrdili z glasovanjem, bodo sledile volitve, tokrat tudi županske. Zato je Bandić v strahu, da ne bi odstavili njega, odstavil Tita in hkrati sprožil postopek za spremembo zakona, ki, če ne bodo z glasovanjem potrdili proračuna, predvideva tudi županske volitve.

Namesto Titovega imena je Bandić predlagal ime Trg Republike Hrvaške. Zagreb je res eno redkih evropskih mest brez Trga republike. Pravzaprav ga je imel, vendar so ga v splošni nacionalistični evforiji spremenili v Trg bana Jelačića, kakor se je imenoval, preden ga je komunistična oblast preimenovala, spomenik Jelačiću pa odstranila in razkosala. Bandićeva odločitev je povzročila navdušenje na desnici in ostro nasprotovanje na levici. Tito je zaradi marsičesa trn v peti desnici, ne zaradi avtoritarnega načina vladanja in kršenja človekovih pravic, ampak zaradi svojega protifašizma ter brutalnega in maščevalnega obračuna s poraženimi fašističnimi silami, čeprav je bil tak obračun značilen za vso povojno Evropo. Mimogrede, tudi Jelačić ni bil ravno znan po zaščiti človekovih pravic, ko se je bojeval na Madžarskem za interese avstrijskega cesarja, vendar mu tega ne očita nihče razen Madžarov.

Sporne spominske plošče

Odstranitev Titovega imena je po njihovem popuščanje silam, ki ne skrivajo profašističnih stališč. Tudi takšni obstajajo, kar dokazujejo z napovedjo, da bodo postavili spominsko ploščo ustaškemu generalu Juretu Francetiću, in to v soboto v Otočcu. Zanimivo bo videti, ali bo oblast dovolila postavitev plošče, saj je eno v času Sanaderjeve vlade že odstranila. Zanimivo bo tudi videti, kaj se bo zgodilo s spominsko ploščo hrvaškim branilcem, postavljeno v zloglasnem ustaškem taborišču Jasenovac, na kateri je zapisan ustaški pozdrav: »Za domovino – pripravljeni.« Vlada za zdaj še ni odstranila plošče in je branila svoje oklevanje z razlago, da je ta pozdrav uzakonila nekdanja leva oblast, vendar zdaj vse kaže, da jo bodo odstranili. Da je to trenutno najpomembnejše vprašanje, je prepričan tudi vodja srbske narodne manjšine Milorad Pupovac, sicer najzanesljivejši Plenkovićev partner.

Če se bo to zgodilo, bo Plenković spet videti kot človek, ki z enim dejanjem rešuje več težav. Desnici je ustregel z odstranitvijo Titovega imena, pri čemer je vztrajal tudi njegov HDZ, vendar je hkrati omogočil odstranitev sporne plošče z ustaškim pozdravom in razglasitev Jasenovca za kraj velikega spoštovanja. Podobno rešitev predlagajo tudi za Vukovar, v katerem so dvojezične table (v latinici in cirilici) že povzročale nerede, med katerimi so uničili table.

Plošča s Titovim imenom bo kmalu izginila iz Zagreba, pričakujemo lahko, da bodo odstranili tudi druge sporne plošče. Da bi se vsaj »vojna s ploščami« končala. O Titu pa lahko spet prisluhnemo Krleži: »Odšel je v daljne neskončne poljane ljudskih pesmi, od koder se zdi, da je tudi prišel.«