Tiskane izdaje
Zagreb – Na Hrvaškem bo jutri drugi krog občinskih volitev. V splošnem je po prvem krogu zmagovalka HDZ. Z izjemo Zagreba, kjer je doživela popoln poraz, je bila na preostalem območju Hrvaške veliko bolj uspešna kot na prejšnjih volitvah, tako da ima dobre možnosti, da v drugem krogu še utrdi zmago.
Poraz v Zagrebu ne boli samo zaradi števila glasov, ki jih tudi na prejšnjih volitvah ni bilo dosti več, temveč tudi zato, ker je ikona hadezejevske odpadniške desnice Bruna Esih dobila dvakrat več glasov od njihovega kandidata Draga Prgometa. Kar zadeva SDP, je ta v Zagrebu, kjer je od leta 1995 skupaj s koalicijskimi partnerji redno zmagovala, prvič dobila manj glasov od liste Milana Bandića. V večjih mestih je bila SDP tradicionalno uspešna na Reki in v dveh županijah: Primorsko-goranski in Krapinski. Povsod drugod je bila bolj ali manj poražena.
Čeprav o sebi radi govorijo kot o tretji politični sili tudi v stranki Most, donedavni koalicijski partnerici HDZ, nimajo vzroka za praznovanje. Imajo sicer nekaj možnosti, da v drugem krogu osvojijo eno od treh županij, v katerih je njihova tekmica HDZ, poraz, ki so ga doživeli v Metkovičih, od koder izvirajo, pa bi utegnil pomeniti njihov simbolični konec.
Hrvatov kazenski postopki očitno ne motijo
Poleg v Reki, kjer sedanji župan Vojko Obersnel vstopa v drugi krog z dvakrat več glasovi od neodvisnega Hrvoja Burića, je položaj bolj ali manj jasen tudi v Osijeku. Sedanji župan, neodvisni Ivica Vrkić, je v prvem krogu prav tako dobil dvakrat več glasov od drugouvrščene Ivane Šojat (HDZ), zato pa je najbolj negotovo v dveh največjih mestih - Zagrebu in Splitu.
Milan Bandić, ki v Zagrebu vlada že 17 let, je v prvem krogu dobil 6,5 odstotka glasov več od kandidatke leve koalicije Anke Mrak Taritaš. Po nekaterih anketah ima zdaj kar 8 odstotkov prednosti, po mnenju nekaterih je ta prednost posledica statistične napake. Več sto kazenskih prijav, številne afere, obtožbe zaradi nepotizma in korupcije ter celo preiskovalni zapor očitno niso spodnesli tal najdlje delujočemu zagrebškemu županu.
Naj je to naključje ali ne, so štiri dni pred drugim krogom znova aretirali njegovega prijatelja Petra Pripuza, »balkanskega kralja smeti«, ki je bil osumljen tudi v aferi Agram. Toda Hrvatov očitno ne motijo kazenski postopki. V Varaždinu prepričljivo vodi Ivan Čehok, bivši župan, ki je prav tako nekaj časa preživel v preiskovalnem zaporu in proti kateremu zdaj potekajo resni postopki. Bandić lahko v drugem krogu računa na glasove ne le desnih, temveč tudi nekdanjih članov SDP, ki se z nostalgijo spominjajo časov, ko je on vodil zagrebško organizacijo. Tudi takrat ni bilo vse čisto, je pa bilo toplo in varno.
Bivša ministrica za gradbeništvo Anka Mrak Taritaš (HSN) že skoraj pol leta vodi resno kampanjo, ponuja programe in opozarja na vse predhodnikove napake, vendar zato ni deležna večje podpore. Poleg tega ji ni v prid dogajanje v lastni stranki, v kateri se vse bolj odkrito spogledujejo s HDZ, pa tudi ne v SDP, ki ima že s seboj preveč dela, tako da jo bolj kot dejansko le še formalno podpira. Njena zmaga bi bila pravi politični čudež, pri vsem skupaj pa jo ovira tudi to, da je Bandić svojo kampanjo omejil na različna odprtja in polaganja temeljnih kamnov za bodoče objekte in da se ves čas spretno izogiba slehernemu soočenju.
Kerum presegel vse meje
Soočenj ni manjkalo v Splitu, kjer se za županski stolček potegujeta prekmalu odpisani bivši župan in tajkun Željko Kerum ter umetnostni zgodovinar Andro Krstulović Opara (HDZ). Na zadnjem soočenju je Kerum, ki sicer slovi po huliganskem vedenju in verbalnem šovinizmu, najprej razglasil Oparo za »punčko, ki se je prostituirala v Milanu«, nato pa mu zagrozil: »Kaj me gledaš? Hočeš kroše, opica. Peder!« Pred tem celo za hrvaške razmere nedopustnim izpadom je Kerum v anketah vodil za 4 odstotke, zdaj pa so mnogi prepričani, da je presegel vse meje in da ga utegne to stati županskega stolčka. Če bo tudi po vsem tem zmagal, bi bilo morda bolje govoriti o fenomenu Splita namesto o fenomenu Keruma.
Morebitna zmaga v Splitu in Dubrovniku in dokaj možna osvojitev trinajstih od dvajsetih županij bi bila dodatna spodbuda premieru Andreju Plenkoviću pred poskusom vzpostavitve nove parlamentarne večine. Plenković se je zaradi afere Agrokor razšel s stranko Most in zamenjal štiri njihove ministre. V sredo mora v saboru predstaviti štiri nove ministre, še vedno pa ni jasno, ali mu bo uspelo pridobiti 76 poslanskih rok. Če ne bo dobil potrebne podpore, bo moral razpisati tretje parlamentarne volitve.
Čeprav si jih opozicija javno želi, se dobro zaveda, da trenutno ni v najboljšem položaju in da ji v nasprotju s stabilno HDZ, ki se ponaša s 34 odstotki glasov, podpora usiha. Poleg tega so stranke zaradi pogostih volitev finančno uničene. HDZ bodočemu koalicijskemu partnerju ponuja štiri izpraznjene ministrske stolčke, pri čemer bi položaj notranjega ministra zadržala zase, odrekla pa bi se ministrstvu za izobraževanje. Na čelu tega ministrstva je zdaj Pavo Barišić, ki je bil osumljen plagiatorstva, pa tudi tega, da je ustavil reformo izobraževanja.
Kot bodočo koalicijsko partnerico omenjajo HNS, katere predsednik Ivan Vrdoljak je v petek ob treh zjutraj po velikem protestu zaradi ustavitve kurikularne reforme sporočil: »Naredil bom vse, kar je v moji moči, da izpeljemo reformo izobraževanja, pa čeprav bo to zadnje, kar bom storil v politiki.« V javnosti to že tolmačijo kot alibi za bodočo koalicijo. S skupnim nastopanjem s SDP ima HNS v saboru kar devet poslancev, čeprav po anketah ni nikoli prestopila volilnega praga. Težko je vnaprej napovedati, ali bo v resnici nastala koalicija, bodo pa čez en teden razmere na političnem prizorišču vsekakor bolj jasne.
