Begunska kriza v Avstriji: prvak svobodnjakov Strache napovedal tožbo proti vladi

Dunaj – V severni sosedi se zaradi vala pribežnikov povečujeta zaskrbljenost in strah, nasprotja med že tako neusklajenima koalicijskima partnericama se povečujejo, čedalje bolj priljubljeni prvak svobodnjakov Heinz-Christian Strache pa bo zaradi »nezakonitega« reševanja begunske krize včeraj vložil tožbo proti vladi.

Strache, čigar stranka bi bila v tem trenutku na parlamentarnih volitvah z okoli tretjino glasov prepričljiva zmagovalka, je včeraj v pogovoru za nacionalno televizijo ORF koalicijsko vlado socialdemokratov in ljudske stranke obtožil, da vsak dan krši zakone, ker ni pripravljena in sposobna zaščititi avstrijskih meja, nenadzorovano spušča v državo migrante in jih potem celo razvaža naprej. Avstrijska vlada se po njegovih besedah obnaša kot organizacija tihotapcev ljudi, zato bo proti njej sprožil kazenski postopek.

Po nedavni javnomnenjski raziskavi podpira njegov ostrejši odnos do priseljencev (državo bi ogradil po madžarskem vzoru) 16 odstotkov Avstrijcev. Medtem ko po zadnji anketi agencije Unique Research sedanjo politiko socialdemokratskega kanclerja Wernerja Faymanna, ki se je ostro odzval na načrte koalicijske partnerice ljudske stranke o postavitvi ograj na slovenski meji, zagovarja le sedem odstotkov vprašanih. Več kot tretjina Avstrijcev je mnenja, da njihova država ne bi smela sprejeti nobenega begunca ali migranta več, kar 60 odstotkov pa jih je prepričanih, da je prihod tisočev tujcev razlog za strah in zaskrbljenost.

Ta strah pa se bo še povečal, je prepričana komentatorka časnika Standard Alexandra Föderl Schmid. Za to je po njenem mnenju krivo prav početje same avstrijske vladne koalicije, ki si ravno zaradi begunske krize ni bila še nikoli tako daleč nasproti in sama počne prav nasprotno od tega, kar zdaj zahteva od neenotne Evropske unije. Komentatorka opiše spor o »zidu« na meji s Slovenijo, ki ga je bila najprej napovedala notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner iz vrst ljudske stranke, potem pa ga po kritiki svojega vladnega šefa Faymanna preimenovala v varnostno ograjo. A dan pred predstavitvijo je v javnosti nastopil obrambni minister Gerald Klug iz vrst sociademokratov in ponovil kritike načrtov svoje ministrske kolegice iz rivalske stranke, kot alternativo pa predlagal »nadgradnjo« in povečanje števila vstopnih točk za begunce, ki prihajajo čez Slovenijo. »Zdi se, da se je vlada skozi begunsko potopila še globje v svojo lastno krizo,« so zapisali v Standardu. Odločitev razdvojeno vlado na Dunaju še čaka, socialdemokrati pa so že pripravili svoj načrt v treh točkah. Ta predvideva vzpostavitev enotnega nadzornega središča na sami meji, kjer bi v sodelovanju s slovenskimi in nemškimi predstavniki sprejemali prebežnike, jih razporejali in preusmerjali naprej proti Bavarski, postavitev Klugove alterative »ljudski« ograji, ki bi preprečevala nevarne situacije in »negativno skupinsko dinamiko« na Šentilju ter odprtje še dveh mejnih prehodov za begunce v Radkersburgu in Murecku.

V prvih desetih mesecih letošnjega leta je v Avstriji za azil zaprosilo 66.288 ljudi, do konca leta pa pričakujejo okoli 85.000 prošenj. Do konca oktobra je na dan v povprečju prošnjo za azil vložilo okoli 400 pribežnikov, prejšnji teden pa je po besedah tiskovnega predstavnika avstrijskega notranjega ministrstva Karl-Heinza Grundböcka ta številka narasla na 500 do 600 na dan. Do takšnega povečanja je prišlo zato, ker iz sosednje Nemčije prihajajo novice, da bo zaoostrila priseljensko politiko, je za Deutsche Welle povedal župan Salzburga Heinz Schaden. Po tem, ko je nemški notranji minister Thomas de Maiziere napovedal, da njegova država ne bo več sprejemala pribežnikov iz Afganistana, se je v Avstriji povečalo zlasti število prosilcev iz te države.

Letos so v severni sosedi več kot tri četrtine prošenj za azil vložili moški, 70 odstotkov prosilcev je starih med 16 in 46 let, četrtina jih je mlajših od 16 let. Med njimi je največ Sircev, sledijo jim Afganistanci in Iračani. Vsi prosilci ne dobijo azila. Za letos predvidevajo od 20 do 25 tisoč odobritev, na koncu pa se bodo približno polovici pridružili še drugi člani družine.

Sebastian Kurz, prvi človek avstrijske diplomacije, ki je hkrati tudi minister za integracijo, bo ta teden predstavil 50 točk novega programa za družbeno vključevanje tistih pribežnikov, ki jim bo država dovolila ostati. Po njegovih besedah bo naslednje leto Avstrija skoraj podvojila odobritve prošnje za azil na 40.000. Azilante čaka osebni program za integracijo v novo družbeno okolje, v katerem bo poleg učenja nemškega jezika in pettedenskega tečaja usposabljanja in preverjanja sposobnosti, tudi obvezen osemurni pouk o temeljnih vrednotah družbe, v katero se hočejo vključiti: o demokraciji, pravni državi, enakopravnosti med moškimi in ženskami. Med drugim jih bodo podučili tudi, da med deseto zvečer in šesto zjutraj ne smeš s hrupom motiti sosedov, da moraš skrbno paziti na recikliranje in razvrščanje odpadkov. »Ti ljudje, ki prihajajo k nam, niso slabi, le drugačne vrednote imajo, naših pa morda ne poznajo. Naša naloga je, da jih seznanimo s temi vrednotami,« je izjavil minister Kurz.