Tiskane izdaje
Težko dosežena parlamentarna večina 76 od 151 poslancev je znova pred preizkušnjo. Če ne bo odstranjena plošča, na kateri je zapisan ustaški pozdrav »Za dom spremni« (Za domovino pripravljeni), ki je posvečena pripadnikom Hosa v Jasenovcu, bo premier Andrej Plenković tvegal nove volitve.
Poslanci nacionalnih manjšin in HNS (skupaj jih je 13) so zagrozili z odhodom iz koalicije, če plošča septembra ne bo odstranjena, kot jim je menda obljubil Plenković. Plošča v spomin enajstim umrlim pripadnikom Hosa je bila postavljena novembra 2016. To dejanje velja za bogokletno, ker je bilo ravno na tem območju med drugo svetovno vojno največje koncentracijsko taborišče, v katero so deportirali Srbe, Jude, Rome pa tudi Hrvate, ki niso bili všeč ustaškemu režimu. Deportirali so jih na podlagi ukazov, ki so se končali z zloglasnim »Za dom spremni«.
Odstranitev spominske plošče je ponovno (de)aktualiziral minister za pravosodje Dražen Bošnjaković. V soboto je izjavil, da bi glede na dolgotrajno zakonsko proceduro lahko plošča ostala v Jasenovcu do marca prihodnjega leta. To je razjezilo pripadnike narodnih manjšin in HNS, ki jih »mineva potrpljenje, bonusi pa so porabljeni«. Če premier Plenković ne bo odstranil plošče, ne bo mogel računati na njihovo podporo, kar bi v skrajnem primeru pomenilo padec vlade in nove volitve.
Ne le Jasenovac
Jasenovac ni edini kraj, kjer je postavljena spominska plošča umrlim hosovcem z geslom »Za dom spremni«. Ustavno sodišče je odločilo, da je to ustaški pozdrav, zaradi katerega so nekateri (na primer donedavni hrvaški reprezentant Joe Šimunić) tudi kazensko odgovarjali. Kljub temu je ministrstvo za javno upravo ne glede na to, ali so bile vlade desne ali leve, redno registriralo vsa Hosova združenja.
Za nekatere pomeni Hos 'Hrvaške obrambne sile', za druge pa 'Hrvaške oborožene sile'. Ustanovljen je bil v začetku domovinske vojne kot vojaško krilo Hrvaške stranke prava. Orožje so kupovali v tujini, edini top, ki so ga imeli, pa so postavili v središče Zagreba. Del njenih pripadnikov se je usposabljal tudi v Sloveniji. Nikoli niso skrivali naklonjenosti ustaškemu režimu, zato so dobile njihove enote imena po ustaških poveljnikih Juretu Francetiću in Rafaelu Bobanu. Za predsednika Franja Tuđmana so bili »tuja vojska, ustanovljena po vzoru nacistične enote SS«.
Foto: Mate Piškor/Cropix
Tuđman ni toleriral paralelne vojske. Kmalu po ustanovitvi je hrvaška policija »po pomoti« likvidirala poveljnika Hosa Anteja Paradžika. Po njem je dobila ime stotnija, katere pripadnikom je postavljena plošča v Jasenovcu. Enako usodo je doživel poveljnik Hosa v Bosni in Hercegovini Blaž Kraljević. Leta 1992 so Hos integrirali v hrvaško vojsko. Njihovim vodjem so sodili zaradi državnega udara, izdaje in nedovoljene posesti orožja, vendar so bili na koncu osvobojeni. S pripadniki hrvaške vojske so bili pravno izenačeni leta 2004. Najbolj bizaren dogodek, povezan s spominskimi obeležji Hosu, se je pripetil v Splitu. Nekdanji župan Ivo Baldasar (SDP) se je na dan zmage 9. maja udeležil odkritja spominskega obeležja pripadnikom Hosove bojne enote Rafael Boban in jim mimogrede še čestital za dan borbe proti antifašizmu (sic!).Drsenje v desno
Hosovcem nihče ne odreka junaštva, ki so ga pokazali, zlasti na začetku vojne. Čeprav jih je bilo samo 6000, se mnogi strinjajo, da bi brez njihovega sodelovanja Vukovar padel kakšen mesec prej. Prav tako je dejstvo, da si v času Franja Tuđmana in Iva Sanaderja ni bilo mogoče zamisliti postavljanja takšnih plošč. Hrvaška drsi v desno. O tem priča tudi zadnje poročilo State Departmenta. Tako je lahko danes minister za pravosodje Bošnjaković o Hosu izjavil: »Pripadniki Hosa so noseč ta grb umirali za Hrvaško, ki spoštuje demokratične standarde. Njihov motiv ni bil poveličevanje propadlih režimov!« Plenkovićev namestnik v HDZ Milijan Brkić pa dodal: »Pa menda ja niso šli v boj s pesmijo Druže Tito mi ti se kunemo!«
Toda na vprašanje, kaj se bo zgodilo s ploščo ter ali jo bodo pustili ali odstranili, je Plenković kratko odvrnil: »Našli bomo zakonit način za odstranitev plošče.« Kdaj in kako, ni pojasnil. Plenković se noče zameriti hadezejevski desnici, vendar tudi noče tvegati izgube parlamentarne večine. Čeprav ima HDZ stabilno večino in 11 odstotkov prednosti pred drugouvrščeno SDP, bi se rad Plenković izognil volitvam, saj se zaveda, da ne more dobiti absolutne večine. Zato je povsem verjetno, da bo tudi tokrat namesto odločilne poteze (komisijo za soočanje s preteklostjo je že ustanovil) prepričeval koalicijske partnerje, da ima država veliko večje težave, kakor je ta v Jasenovcu, ki jo bodo reševali »sproti«.
Če jih ne bo prepričal, bo »delikatno« zadevo odstranitve plošče prepustil ministru za javno upravo Lovru Kuščeviću. Padec vlade in nove volitve kljub izrečenemu »ultimatu« trenutno vendarle nista realni opciji.
