Tiskane izdaje
Zagreb – Hrvaška je pred dvema letoma vstopila v EU in postala polnopravna članica skupnosti. Obračun prehojene dveletne poti kaže, da je bilo veliko narejenega, da pa najmlajšo članico EU čaka še veliko dela.
Po prvih, precej opotekajočih korakih, ko je na Hrvaškem veljalo – tudi politično – prepričanje, da je Bruselj novi Beograd, zato mora Bruslju nenehno nasprotovati in vsiljevati svoje prepričanje, se zdi, da se zavedanje o tem, da je le ena od osemindvajsetih članic skupnosti, le krepi. Vendar je to le del dveletnega obračuna.
Država se je znašla v velikih težavah. Gotovo jih je del posledica tako politične kot krvave preteklosti, del pa del širše krize. Vendar ima Hrvaška še vedno neurejene odnose z vsemi sosedami, vključno s Slovenijo, s katero pa naj bi to poglavje kmalu le zaprla. Nedoločene meje s Srbijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro pa ostajajo. Z Italijo Hrvaška bije tako imenovano frekvenčno bitko zaradi domnevno premočnih radijskih signalov, ki prihajajo z one strani Jadranskega morja. Zaradi tega je bilo iz Zagreba proti Rimu odposlanih menda že več kot petsto diplomatskih not. Z Madžarsko pa Zagreb bije naftno »bitko« za nov sporazum med družbama Ina in MOL.
Hrvaški gospodarstveniki očitajo državi, da zanje naredi premalo, spremembe zakonodaje pa da so prepočasne. Zato tudi ni veliko tujih investitorjev, Hrvaška se je znašla na repu različnih lestvic konkurenčnosti gospodarstva. Tudi iz poročila Mednarodnega denarnega sklada je razvidno, da najmlajšo članico EU čaka še veliko dela. Ena od evropskih anket je pokazala, da si Hrvati želijo, da bi bili tudi v območju z evrom, a kaj, ko finančni rezultati in javni primanjkljaj temu ne govorita v prid. Število brezposelnih se povečuje (18-odstotna stopnja), dela je vse manj, stopnja brezposelnosti mladih pa je precej čez 40 odstotkov. Zato ni presenetljivo, da vse več mladih išče svojo Indijo Koromandijo v tujini in demografska slika države se opazno spreminja. Za povrhu se povečujejo razlike med mestom in podeželjem, prav tako med Zagrebom in drugimi predeli države.
Dovolj delitev na ustaše
Zdi se, da najmlajša članica nemalokrat s kančkom zavisti pogleduje proti svoji severni sosedi. Slovenija je bila v podobnih težavah, a zdaj je po več kazalnikih daleč pred njo. Podatek, da kar 700 slovenskih podjetij redno posluje na Hrvaškem in da 2700 slovenskih podjetij izvaža na Hrvaško, ni zanemarljiv. Prav tako tudi ne, da skoraj vsak drugi Slovenec počitnice redno preživlja prav na Hrvaškem.
Hrvati bi radi evro in v schengensko območje
Danes bo hrvaška vlada tudi uradno vložila zahtevo za vstop v schengenski pravni red in posredno »proslavila« dve leti od vstopa v EU. V dveh letih je bilo precej narejenega, vendar, kot se dozdeva, Hrvaško čaka še veliko dela. Povečevanje izvoza v EU, izseljevanje mladih iz države in ideološka notranjepolitična delitev so osrednje značilnosti države ob njenem drugem letu bivanja v EU.
Foto: Antonio Bronic/Reuters Pictures
Vstop v schengenski pravni red je za Hrvaško ena osrednjih nalog, želijo si jo uresničiti čim prej, vendar vse več ljudi ocenjuje, da utegne preteči še kar nekaj časa, da bo Hrvaška postala članica schengenskega območja. Poleg tega ima še dodatno težavo.
Začasne meje s sosedami
Njene meje z večino sosednjih držav so namreč določene začasno. Predsednik hrvaške vlade Zoran Milanović je dejal, da si to želijo spremeniti, torej urediti, vendar ne v škodo Hrvaške. »Dve desetletji ni bilo prave volje, da bi to uredili, zato imamo pač to, kar imamo: nedogovorjene meje s Slovenijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro in Srbijo,« je pred časom dejal prvi človek hrvaške vlade. Zdaj je vse bolj jasno, da bo tudi določitev meja med Hrvaško in Srbijo, Bosno in Hercegovino ter Črno goro najbrž v rokah arbitraž ali sodišč. Arbitražno odločitev o meji med Slovenijo in Hrvaško državi pričakujeta »kmalu«.
Hrvaški gospodarski položaj ni preveč rožnat. Hrvaški bruto domači proizvod (BDP) se je letos v prvem četrtletju po podatkih hrvaškega Državnega zavoda za statistiko povečal za 0,5 odstotka na letni ravni, po podatkih Eurostata pa za 0,1 odstotka. Ker se je hrvaško gospodarstvo v zadnjem lanskem četrtletju okrepilo za 0,3 odstotka, je država tako uradno izšla iz recesije. Hrvaška je pred dvema zaporednima četrtletjema, v katerih je dosegla pozitiven rezultat, prestala 12 zaporednih četrtletij, v katerih je njeno gospodarstvo pešalo.
Evro bi, a pot je (še) dolga
Po hrvaških napovedih se bo BDP letos okrepil za 0,4 odstotka, prihodnje leto za odstotek, leta 2017 za 1,2 odstotka in 2018. za 1,5 odstotka. Po ocenah evropske komisije bo Hrvaška letos imela 0,6-odstotno rast, prihodnje leto pa 1,2-odstotno. Evropska komisija (EK) ob tem opozarja, da je krepitev hrvaškega gospodarstva počasna in pod evropskim povprečjem. Hrvaška se poleg tega sooča z resnimi makroekonomskimi in fiskalnimi izzivi, ki zahtevajo tudi določene politične ukrepe. EK predvideva, da bo letošnji primanjkljaj v hrvaški državni blagajni znašal 5,6 odstotka BDP, brez določenih ukrepov pa se bo ta po napovedih prihodnje leto zvišal na 5,7 odstotka.
Po ocenah več ekonomistov in različnih gospodarskih združenj je tako v prihodnjih letih na Hrvaškem mogoče pričakovati stagnacijo oziroma zelo skromno gospodarsko rast do leta 2020. Hrvaška sicer računa na velik priliv evropskih sredstev (obremenjenost z denarjem iz različnih EU-skladov je precejšnja) ter napoveduje izboljševanje poslovnega okolja, a bodo rezultati vidni šele na daljši rok.
Hrvati se kljub porastu izseljevanja večinoma najbolje počutijo, če so gospodarji na svoji zemlji. Foto Matej Družnik/Delo
Na dnu lestvice konkurenčnosti
Da ima hrvaško gospodarstvo pred seboj številne izzive, potrjuje tudi 58. mesto Hrvaške na mednarodnem indeksu konkurenčnosti (IMD World Competitiveness Ranking 2015), ki zajema 61 držav. Na precejšnje težave hrvaškega gospodarstva je opozorilo tudi poročilo Mednarodnega denarnega sklada (IMF), v katerem so strokovnjaki zapisali, da je veliko hrvaških podjetij prezadolženih, plače so v primerjavi z drugimi novimi članicami EU relativno visoke, poslovno okolje pa šibko. »Na razpoloženje vpliva tudi politična negotovost, ki je še posebej visoka v luči prihajajočih parlamentarnih volitev,« je zapisano v poročilu IMF. Po zdajšnjih napovedih naj bi bile parlamentarne volitve na Hrvaškem 3. januarja 2016.
Zanimiva je tudi nedavna raziskava Eurobarometer, ki je potekala v sedmih članicah EU, ki nimajo evra, in je pokazala, da si večina državljanov štirih novejših članic - Romunije, Madžarske, Bolgarije in Hrvaške - želi prevzema skupne evropske valute. V vseh sedmih članicah so državljani prepričani, da bi se lahko prilagodili novi valuti. Vendar hrvaški ekonomisti opozarjajo (npr. Vedrana Pribičević iz zagrebške šole za ekonomijo in menedžment), da »Hrvaška še nikoli doslej ni bila tako oddaljena od evra in od tako imenovanih finančnih maastrichtskih načel«.
Število brezposelnih se giblje med 290.000 in 310.000, dela je vedno manj, zato ne preseneča, da se vedno več mladih izseljuje. Poročilo evropske komisije je pokazalo, da se je iz Hrvaške v preostale članice EU v zadnjih dveh letih preselilo približno 50.000 večinoma mladih in izobraženih ljudi. Po podatkih hrvaške policije je zaradi odhoda v tujino največ Hrvatov odjavilo prebivališče na območju Zagreba, sledita Zadar in vzhodna Slavonija. Evropska komisija ugotavlja, da iz Hrvaške odhajajo mlajše, dobro izobražene in visoko delovno motivirane osebe, kar pomeni, da ne bodo v socialno breme državam, v katerih se želijo naseliti, temveč bodo kvečjemu ekonomsko prispevale, ker se bodo zaposlile v dejavnostih, v katerih obstaja pomanjkanje domače delovne sile, predvsem v zdravstvu.
V Zagrebu opozarjajo na negativne posledice tega, da državo zapuščajo mladi in izobraženi ljudje, v zraku pa visi vprašanje, kdo nas bo hranil, ko bomo postali država starcev. Še posebej, ker je evropska komisija v enem od poročil ocenila, da bi se iz Hrvaške v sedmih letih utegnilo izseliti med 166.000 in 217.000 delovno sposobnih ljudi. Kamenček v mozaiku je dejstvo, da ima po najnovejših podatkih več kot 310.000 hrvaških državljanov blokirane račune zaradi dolgov.
Nič manj nepomembno poglavje v aktualnem dnevnopolitičnem trenutku Hrvaške ni dejstvo, da je družba razdeljena na »vaše in naše« tako, kot doslej še ni bila. Tito in razprave o njegovi vlogi med drugo svetovno vojno ter iskanje odgovora na vprašanje, ali je bil dovolj velik Hrvat ali ne, še zdaj, 35 let po njegovi smrti, razburja hrvaške duhove. Politiki odpirajo vprašanja o lustraciji, nedavna raziskava zagrebškega časnika Večernji list pa je pokazala, da si državljani niti najmanj ne želijo več razprav o »ustaših in partizanih«, ampak le - boljšega življenja, saj je navsezadnje nedavna evropska raziskava pokazala, da sta v EU za Hrvaško po kakovosti življenja in življenjski ravni le še Bolgarija in Romunija. V zadnjih nekaj manj kot štirih letih se je standard na Hrvaškem znižal za skoraj petino.
