Tiskane izdaje
Zgodba z Bunjevci, narodno manjšino, ki živi v Vojvodini, je prav posebna. Po nekaterih podatkih je v Vojvodini približno 45.000 Bunjevcev, od tega se jih dve tretjini izreka za Bunjevce Hrvate, tretjina za Bunjevce Nehrvate. Manjšino Bunjevcev je priznal v devetdesetih letih prejšnjega stoletja Slobodan Milošević. Že takrat je obstajala delitev na tiste, ki so se izrekali za Bunjevce Hrvate, in Bunjevce Nehrvate; drugih je približno 16.000, večina živi na severu Bačke, finančno pa jim pomaga tudi Srbija.
Publicist in ravnatelj Zavoda za kulturo vojvodinskih Hrvatov Tomislav Žigmanov je za Delo povedal, da že dvanajst let trajajo napori tako uradnega Zagreba kot hrvaških združenj v Vojvodini, da bi Srbija primaknila nekaj denarja za tiskanje učbenikov v hrvaščini. Vendar se nič ne zgodi, pravi Žigmanov.
Te dni je srbski predsednik Tomislav Nikolić poskrbel, da so učenci Bunjevci učbenike za učenje bunjevskega jezika le dobili, vendar v cirilici. Za hrvaško stran je bil to škandal brez primere, hrvaška evroparlamentarka Ruža Tomašić pa je na družbenem omrežju celo zapisala, da je to »manifestacija uničevanja hrvaškega jezika in kulturne identitete v Vojvodini, pravzaprav tihi kulturocid«. Žigmanov o tem pravi, da je to diskriminacija. »Gre za učbenike, ki so namenjeni Bunjevcem Nehrvatom. Za Bunjevce Hrvate, ki jih je veliko več, učbenikov ni. Že vrsto let se dogaja, da Srbija odločno podpira le eno stran, Bunjevce Nehrvate, do druge strani pa se vede, kakor da jih sploh ni,« pojasnjuje Žigmanov, ki dodaja, da povsem razume tiste, ki se izrekajo za Bunjevce Nehrvate, saj »v teh časih ni povsem priljubljeno biti Hrvat v Srbiji oziroma Vojvodini«.
Poreklo Bunjevcev
Na potezo oziroma donacijo srbskega predsednika se je odzval hrvaški predsednik Ivo Josipović in dejanje označil za nekorektno potezo, predsednik hrvaške levosredinske kukuriku vlade Zoran Milanović pa je dejal, da »gre za razmeroma nekorektno dejanje z določeno namero«, in dodal, da sam kaj takšnega ne bi storil, saj se je doslej in se še bo zavzemal za enakopravnost pisav.
Hrvaško zunanje ministrstvo je na pogovor nemudoma pozvalo srbsko odpravnico poslov v srbskem veleposlaništvu v Zagrebu, za opozicijsko HDZ pa je dejanje pravzaprav »nadaljevanje asimilacije vojvodinskih Hrvatov«. Desnosredinski mediji (Večernji list) pa so potezo srbskega predsednika označili kot »zdravljenje frustracij zaradi neuspešne politike na Kosovu«.
Po nekajdnevnem molku so se oglasili tudi iz kabineta srbskega predsednika Nikolića. V sporočilu je ta zapisal, da »Bunjevci niso niti Srbi niti Hrvati, oni so samosvoja avtentična slovanska narodnost s kulturno identiteto, folkloro, zgodovino«. Ošvrknil je tudi hrvaškega kolega, ko je dejal, da »Josipovića povsem razumem, saj je sredi predsedniške predvolilne kampanje«, v sporočilu pa ga je tudi »vprašal«, zakaj Bunjevce v Vojvodini Josipović imenuje bunjevski Hrvati. »S pojmom ameriški Hrvati običajno razumemo tiste Hrvate, ki živijo v Združenih državah Amerike. V kateri državi torej živijo bunjevski Hrvati?« je še zapisal v odzivu na hrvaške izjave srbski predsednik Tomislav Nikolić.
