Družinski posli z evropskim denarjem

Se je najožji krog madžarskega premiera obogatil s kohezijskimi sredstvi EU?

Objavljeno
12. februar 2018 17.07
Boris Čibej
Boris Čibej

Madžarskega premiera Viktorja­ Orbána obtožujejo, da so se, medtem ko je sam ostro napadal »bruseljsko inkvizicijo«, žepi njegovih najbližjih polnili z denarjem, ki ga njegovi državi namenja Evropska unija.

Na Madžarskem zaradi domnevne korupcije njihovega predsednika vlade (še) ni izbruhnil škandal, saj se mediji, ki so blizu oblastem v Budimpešti, izogibajo poročanju o »resnih nepravilnostih«, ki jih je pri uporabi evropskih kohezijskih sredstev odkril Evropski urad za boj proti goljufijam (Olaf). A po svetu zgodba odmeva vsaj že en mesec, ko je ameriški poslovni dnevnik Wall Street Journal razkril, da je Olaf po dveh letih preiskovanja projektov posodabljanja javne razsvetljave v madžarskih mestih s svetlečimi diodami (LED), ki jih je izvajalo podjetje Elios Innovatív Zrt, ugotovil kar 35 primerov oškodovanja javnih sredstev in 17 primerov, za katere obstaja sum organizirane kriminalne dejavnosti.

Evropski nadzorniki so pozvali madžarske oblasti, naj sprožijo kazenski pregon proti »goljufom«, ki da so pospravili v žep več kot 40 milijonov evrov, katere bi moral po njihovem Bruselj zahtevati nazaj. A Orbán se je znašel v resni zadregi, saj je bilo to podjetje v času izvedbe projektov v večinski lasti 31-letnega poslovneža Istvána Tiborcza, ki je od leta 2013 poročen z njegovo najstarejšo hčerjo Ráhel.

Zetova manjša problema


Pred dnevi je v blogu ostra kritičarka sedanjih madžarskih oblasti Eva Balogh zapisala, da je imel Orbánov zet pred pridobitvijo evropskih sredstev le dva »manjša« problema: zagotoviti je moral zagonska sredstva in najti mesto, kjer bo njegovo podjetje začelo posodabljati razsvetljavo. Oba je takrat še bodoči tast menda takoj uredil. Baje je bil dovolj le telefonski pogovor, da je zagonski kapital zagotovil premierov premožni prijatelj Lajos Simicko, ki od leta 1990 skrbi za finance Orbánove stranke Fidesz, v tem času pa se je dokopal tudi do precejšnjega osebnega imetja.

Podobno hitro se je odzval tudi sedanji šef Orbánovega kabineta János Lázár, ki je bil takrat še župan mesta Hódmezővásárhely na jugovzhodu države. »Oktobra 2011 so Hódmezővásárhely že razglasili za prvo mesto v Evropi, ki bo osvetljeno zgolj s tehnologijo LED. Naloga opravljena. Dve leti pozneje sta Tiborcz in njegov partner odkupila delež Simicske, konec leta 2011 pa so Lázárjevo mesto že poimenovali 'evropski Los Angeles',« je zapisala kolumnistka, ki je nekoč predavala vzhodnoevropsko zgodovino na ameriški univerzi Yale.

»Orbán že leta udriha po EU, v tem času se je njegov najožji krog obogatil z evropskimi sredstvi,« je včeraj za britanski časnik Guardian povedal novinar in soustanovitelj preiskovalnega spletišča Direkt36 András Pethő. Njegovi kolegi so že pred tremi leti razkrili, da so bile luči, ki jih je postavljalo podjetje premierovega zeta, tudi 56 odstotkov dražje od podobnih izdelkov na prostem trgu, preiskava Olafa pa je razkrila, da je Elios pogosto dobil posel zato, ker je bil edini ponudnik oziroma je zaradi nekaj odstotkov nižjih cen na razpisu premagal izmišljenega tekmeca, ki je bil dejansko eden od direktorjev podjetja Orbánovega zeta.

Zlorabe


To ni prvi podoben škandal, v katerem so se zaradi razdeljevanja evropskih sredstev znašle madžarske oblasti. Evropski nadzorniki so že prej ugotovili zlorabe pri gradnji nove proge podzemne železnice v madžarski prestolnici, ki je stala okoli 1,7 milijarde evrov. »Evropske oblasti še vedno čakajo, da jim Budimpešta vrne 283 milijonov evrov, ki niso bili pravilno porabljeni pri tem poslu,« so zapisali v Guardianu, kjer so našteli še nekaj podobnih sumljivih projektov, med katerimi je najbolj razvpita nekajkilometrska turistična železniška proga, ki povezuje Orbánovo rodno vas s sosednjim poselkom. Za njeno gradnjo so prejeli okoli dva milijona evrov evropskega denarja, starodobni vagoni pa zdaj prevažajo le peščico potnikov.

Več kot 80 odstotkov sredstev za svoje javne naložbe dobi Madžarska iz evropskih kohezijskih skladov, v tej »sedemletki«, ki se bo končala leta 2021, bi morala od EU prejeti 25 milijard evrov. Ingeborg Gräßle, ki prihaja iz vladajoče nemške stranke CDU (ta je tako kot Orbánov Fidesz del evropske ljudske stranke) in v evropskem parlamentu vodi odbor za nadzor nad proračunom, je za Guardian povedala, da je med nedavnim obiskom na Madžarskem ugotovila, da je velik problem že v tem, ker v tej državi na 36 odstotkih razpisov za evropska sredstva sodeluje le en ponudnik.

V Budimpešti so odgovorili, da so podatki evropske poslanke zastareli, saj njihova uradna statistika kaže, da je bilo lani takšnih primerov le še 26,3 odstotka, kar da je primerljivo z drugimi državami v regiji. A še huje je po besedah nemške političarke na Hrvaškem in Poljskem, kjer je takšnih primerov kar 45 odstotkov. »Sicer se zdi, da spoštujejo pravila, hkrati pa se izogibajo konkurenci ... Opažamo, da v nekaterih članicah oligarhi postajajo politiki in skrbijo za evropska in nacionalna sredstva svojih podjetij,« je izjavila Ingeborg Gräßle.