Tiskane izdaje
Zagreb – Številni na Hrvaškem so prepričani, da je primer Sanader popoln polom hrvaških pravosodnih organov. Po prvotni obsodbi zaradi vojnega dobičkarstva je Ivo Sanader nedolžen; dokler mu ne bodo dokazali, da je kriv.
Dosje Sanader se vleče pol desetletja. Leta 2010 so Sanaderja prijeli v Avstriji, leto pozneje so ga izročili Hrvaški, sredi leta 2011 pa mu je sodišče dovolilo, da se brani s prostosti. Vendar je ustavno sodišče preklicalo »dovoljenje za branjenje s prostosti« in vnovič aktiviralo preiskovalni pripor. Sanaderjevi odvetniki so začeli pravno bitko in jo vsaj za zdaj - dobili.
Minuli teden so ga po treh letih izpustili iz zapora v zagrebškem Remetincu. Pred tem je ustavno sodišče odločilo, da je vrhovno sodišče Sanaderju nezakonito podaljšalo preiskovalni pripor, ko je 30. septembra razveljavilo nepravnomočno prvostopenjsko obsodbo v primeru Fimi media. Prvoobtoženi Sanader je bil v tem primeru na prvi stopnji obsojen na 9 let zapora, a je vrhovno sodišče razveljavilo sodbo. Kljub temu mu je podaljšalo pripor in odločilo, da lahko zapusti zapor zgolj ob plačilu približno 1,63 milijona evrov varščine. Najprej jo je mahnil domov, v del vile na Kozarčevi ulici v Zagrebu, konec tedna pa je s prijatelji in ženo preživel v Splitu, kjer je zakupil lokal in poklepetal o »zdravju in Hajduku«.
Monitoring v pravosodju?
Mnenje hrvaške javnosti o dogajanju, povezanem s Sanaderjem, je deljeno. Na eni strani so bržkone cinični pomisleki, ki so se pojavili ob njegovem odhodu iz zapora. Takrat ga je pričakalo nekaj privržencev, na vetrobranskem steklu enega od parkiranih avtomobilov pred zaporom pa je bil napis v dalmatinskem narečju »Ćaća dica te tvoja čekaju« (Oče, tvoji otroci te čakajo). Eden od privržencev je nosil modro vetrovko z znakom HDZ in sloganom iz Sanaderjeve zadnje volilne kampanje »Zmagovalna ekipa dr. Ivo Sanader«. Čeprav je dejal, da politike ne bo komentiral in da se z njo ne bo več ukvarjal, saj je to končana stvar, poleg tega pa ima nekoliko sodnih postopkov, na katere se bo popolnoma osredotočil (obtožnice zaradi korupcije najbrž dajejo širše razsežnosti zgodbi o Sanaderju in njegovi vpletenosti v delovanje ter vtikanju v sistem in stranko HDZ, ki ju je vodil), je precejšen del hrvaške javnosti prepričan, da še zdaleč ne bo tako in da se bo »ćaća« skoraj zagotovo vtikal v politiko.
Na drugi strani so tisti, ki so prepričani, da so to nelogične poteze hrvaškega pravosodja. »Le kaj ostane na ruševinah iz proceduralnih razlogov padlih sodnih odločitev, zaradi katerih Hrvaška pravzaprav ni več pravna in urejena država? Imamo pokradeno državo, pravno pa ne vemo, kdo je tat. Sanader trenutno ni kriv, je pa svoboden,« je pred časom zapisal Branko Mijić iz reškega Novega lista. Vse je pokradeno, vendar pravno ni ukradeno nič, bi lahko strnili pomisleke dela hrvaške javnosti, ki kaže s prstom na hrvaško pravosodje. Aktivist neodvisnega združenja Gong Dragan Zelić je v izjavah šel še dlje, ko je dejal, da bi Hrvaška, tudi zdaj, dve leti po vstopu v EU, potrebovala monitoring; še posebej na področju pravosodja.
Čedalje več nezaupanja v pravno državo
Ivo Sanader, najmočnejši politik na Hrvaškem v zadnjem poldrugem desetletju, je le nekaj trenutkov po tem, ko ga je zagrebško sodišče po dveh letih procesa spoznalo za krivega v največji korupcijski aferi, dejal: »Gremo naprej!« Obsojen je bil na 9 let zapora in vrnitev odtujenega denarja v višini 2 milijonov evrov, »razpršenega« med več kot 20 računov in bančnih sefov. Zdaj je Sanader nedolžen, dokler mu sodišče ne bo dokazalo krivde v katerem od petih procesov, ki potekajo zoper njega. Odvetniki Iva Sanaderja so zadovoljni, Sanader tudi, hrvaška javnost pa čedalje manj zaupa v (svojo) pravno državo.
Se pa v hrvaški pravosodni areni dogaja še ena zgodba, povezana z nekdanjim dolgoletnim predsednikom hrvaške gospodarske zbornice Nadanom Vidoševićem, ki so ga privedli že pred dvema letoma zaradi suma izčrpavanja gospodarske zbornice za nekaj milijonov evrov. Vidošević vse zanika, trdi, da »je čist kot solza«, na dan pa prihajajo podrobnosti, ki demantirajo njegove trditve. Preiskovalci urada za boj proti korupciji so odkrili povezave, da je bil na čelu piramide izčrpavanja javnega denarja iz gospodarske zbornice, ki je nato končal v zasebnih žepih. Štirje soudeleženci so že priznali krivdo in se dogovorili s sodiščem za pogojne kazni in delo v javno dobro. Vendar je hrvaška javnost, vsaj kar zadeva dogajanje, povezano s Sanaderjem, prepričana, da bo tudi primer Vidošević še eden v nizu, ko je znano, da je bila hrvaška gospodarska zbornica pokradena, ne ve pa se, kdo je bil tat.
