Tiskane izdaje
Sredi maja je iz urada slovenskega predsednika prišlo sporočilo, da se bodo »na povabilo predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja 31. maja in 1. junija v Portorožu srečali voditelji Brdo Process, ki bodo 1. junija sodelovali na voditeljskem panelu konference Summit100 …«.
Nekaj dni pred 31. majem so iz urada hrvaške predsednice Kolinde Grabar Kitarović sporočili, da se bo predsednica udeležila srečanja voditeljev procesa Brdo-Brioni, ki bo v Portorožu na povabilo slovenskega predsednika Boruta Pahorja.
Slovenski predsednik Pahor in njegova hrvaška kolegica sta se nekaj dni prej srečala na večerji v Opatiji. Uradnih sporočil ni bilo (razen skupne fotografije na družbenem omrežju), so pa slovenski mediji sporočili, da je »srečanje sodilo med neuradna in neformalna, rdeča nit pogovora ob večerji pa je bil najverjetneje dogovor za srečanje voditeljev procesa Brdo, ki bo kmalu v črnogorski Budvi«.
Hrvaški novinarski kolegi so bralcem sporočili nekaj podobnega, le da je to bil »dogovor pred srečanjem voditeljev procesa Brdo-Brioni«. Iz Portoroža so iz njenega urada sporočili, da se je predsednica Kolinda Grabar Kitarović s slovenskim kolegom Borutom Pahorjem pogovarjala o procesu Brdo-Brioni, z makedonskim kolegom o razmerah v Makedoniji itd.
Srečanje skoraj
Lani, ko je bilo srečanje v Dubrovniku, osrednja gostja pa nemška kanclerka Angela Merkel, bi bilo srečanje skorajda odpovedano. Zaradi imena! Prav zaradi »manjšega prerekanja na organizacijski ravni«, kot je bilo slišati iz dobro obveščenih virov blizu uradov slovenskega in hrvaškega predsednika (takrat je bil predsednik še Ivo Josipović), so razmišljali celo o odpovedi. Potem je bil sklenjen kompromis. Kakšen? Tak, da je srečanje vendarle bilo. Nekateri menijo, da je v ozadju želja hrvaške zunanje politike, ki si na vse kriplje prizadeva, da Slovenija ne bi sodelovala pri različnih pobudah, povezanih z Zahodnim Balkanom, saj si želi postati regionalni voditelj. Vendar tudi tega, vsaj uradno, noče nihče potrditi.
In tako se svojevrstno prerekanje med Slovenijo in Hrvaško glede imena procesa Brdo oziroma Brdo-Brioni nadaljuje. Zakaj, ne ve nihče. V Sloveniji pravijo, da je pravilen naziv proces Brdo, na Hrvaškem pa, da proces Brdo-Brioni.
Vpogled v zgodovino tega procesa kaže, da venomer ni bilo tako. Znano je, da je proces Brdo pravzaprav nastal januarja 2010 na srečanju tedanjih premierov Slovenije in Hrvaške, Boruta Pahorja in Jadranke Kosor. Takrat je obveljalo, da je to proces Brdo, kar je Jadranka Kosor nekajkrat ponovila v pogovorih za medije; tudi hrvaške. Osrednja namena sta bila zagotavljanje varnosti in sodelovanje med državami z območja nekdanje Jugoslavije in Albanije (nekateri govorijo tudi o jugovzhodni Evropi, vendar na srečanjih nikoli ni bilo predstavnikov Bolgarije in Romunije).
Pobuda, o kateri so številni menili, da ima velik potencial, je za kakšni dve leti izgubila naboj, leta 2013 pa se je le zgodil vrh procesa Brdo. Udeležil se ga je francoski predsednik François Hollande, ki je prišel v Slovenijo tudi na uradni obisk. Leto dni pozneje je bilo srečanje v Dubrovniku, letos bo v Budvi. Na srečanje vabita slovenski predsednik Borut Pahor in hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarovič in ga bo 8. junija 2015 gostil črnogorski predsednik Filip Vujanović.
Iz Črne gore prihajajo napovedi, da zaradi imena dogodka bržkone ne bo zapletov, da utegne biti živahno, pa je pokazalo že srečanje predsednikov, članov procesa Brdo, ki so sodelovali na nedavnem portoroškem panelu o novem dogovoru za novo dobo. Predsedniki držav članic procesa Brdo namreč gledajo različno na rešitev problemov in dvomijo o iskrenosti sogovornikov, so sporočala poročila iz Portoroža. Pravzaprav tako, kot Slovenija in Hrvaška različno gledata na ime procesa Brdo.
