Džamija v Sisku kot sporočilo miru

Zagreb – Hrvaška bo predvidoma čez dve leti, ko bo gradnja končana, dobila četrto džamijo. Zgrajena bo v Sisku, kjer bodo v soboto zanjo postavili temeljni kamen. V islamski skupnosti načrtujejo, da bodo kmalu začeli graditi še dve: eno v Osijeku, drugo v Pulju.

Sisek je vrsto let veljal za eno najbolj industrijskih mest v državi, rafinerija nafte je bila gospodarska perjanica. Zdaj, ko so se madžarski lastniki odločili, da spremenijo vlogo siške rafinerije, ko je na stotine delavcev izgubilo službe, ko so vrata zaprli številni drugi industrijski obrati, je mesto v slabi gospodarski kondiciji in prebivalci žalostnih obrazov.

Kakšnih pet odstotkov prebivalcev Siska, v katerem zdaj živi še kakih 45.000 ljudi, pa bo te dni bržkone vseeno zadovoljnih. Po dolgih letih priprav bodo le začeli graditi džamijo in islamski kulturni center. Zgrajen bo na približno 2500 kvadratnih metrih, nekaj manj kot šest milijonov evrov, kolikor naj bi gradnja stala, bodo zbrali verniki sami, nekaj naj bi primaknila tudi islamska skupnost; nekaj morda tudi mesto in županija.

Erdoğana pa le ne bo

»Prepričani smo, da bo center širil sporočilo miru, prijateljstva in dialoga,« pravi tamkajšnji imam Alem Crnkić. Tudi predsednik mešihata islamske skupnosti v Sisku Edin Safić je prepričan, da novi islamski kulturni center ne bo prispeval k radikalizaciji islama. So pa bili muslimani v Sisku, kakih 2500 jih je, kar nekaj časa prepričani, da se bo slovesnosti ob polaganju temeljnega kamna udeležil tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan.

Hrvaški mediji so to »ekskluzivno« napovedovali in navajali besede Erdoğanovega svetovalca za Balkan Sabri Demira, kako je Erdoğan, ki je Hrvaško obiskal pred nekaj meseci, ko so obeleževali stoto obletnico priznanja islama kot religije na Hrvaškem, z veseljem sprejel povabilo predsednice Kolinde Grabar - Kitarović, saj naj bi šlo za »zgodovinski dogodek«. No, čez nekaj dni so s turškega veleposlaništva v Zagrebu sporočili, da predsednika ne bo, »vse skupaj pa da je nesporazum«.

Velika pričakovanja glede visokega obiska so tako padla v vodo, vendar ostaja dejstvo, da je gradnja res zgodovinski dogodek. Sisek je v zgodovino (in na tablah ob vhodu v mesto) zapisano kot mesto zmag, kot mesto, kjer je skupina prebivalcev daleč pred vsemi ustanovila prvi partizanski odred za borbo zoper fašiste v drugi svetovni vojni, pa tudi zaradi veličastne zmage zavezništva hrvaških, kranjskih in koroških sil, ki je leta 1593 ustavilo prodor otomanskega imperija. Zdaj, 423 let pozneje, mesto dobiva džamijo in islamski kulturni center, v katerem bodo tudi knjižnica s čitalnico, mladinski klub, večnamenska dvorana, restavracija, pisarna ter stanovanje za imame in sobe za goste kar bo, kot piše v povabilu na slovesnost, oplemenitilo arhitektonsko podobo Siska.

Projekti na čakanju

V mestu so bila mnenja o gradnji deljena. Pred časom se je na družabnem omrežju celo pojavila peticija za prepoved gradnje, vendar je bilo podpisov, ki bi potrjevali negativno stališče, vendarle premalo, da bi preprečili namero, na katero so muslimani iz Siska čakali dobro desetletje.

Na Hrvaškem ima islamska skupnost džamije v Zagrebu (zgrajena je bila leta 1987), na Reki (2013) in v Gunji, na skrajnem vzhodu Hrvaške, kjer je bila leta 1969 zgrajena prva džamija v državi.

»Na čakanju« je še nekaj projektov; med drugim tudi v Pulju. Po sedanjih načrtih bi bil tamkajšnji islamski center podoben tistemu na Reki. Namenjen bi bil približno 5000 prebivalcem muslimanske veroizpovedi v Pulju in okolici. »Toliko prebivalcev muslimanske veroizpovedi si gotovo zasluži ustrezen prostor za molitev in vsebine, potrebne za delovanje skupnosti,« je že pred časom za Delo povedal prvi mož Pulja Boris Miletić. Vendar so sledili protesti prebivalcev iz okolice načrtovanega gradbišča in uresničitev projekta je začasno zaustavljena.

Na svojo džamijo in kulturni center čaka tudi približno 2000 muslimanov z območja Osijeka. Idejna rešitev za gradnjo 3 milijone evrov vrednega objekta je znana že dve leti, manjka le še nekaj dokumentacije in denar.

V islamski skupnosti – v državi je na podlagi popisa prebivalstva iz leta 2011 nekaj manj kot 63.000 muslimanov – radi povedo, da je bilo nekoč na Hrvaškem 250 džamij. Ena od teh tudi v Osijeku, kjer je bila zgrajena leta 1526. Zdaj je na njenem mestu katoliška cerkev. Kot je pokazala raziskava instituta Ivo Pilar, so hrvaški državljani »zmerno naklonjeni« islamu in muslimanom.