Tiskane izdaje
Zagreb – Zagrebški srednješolci so se med obveznima izbirnima predmetoma veroukom in etiko odločili za – verouk. Povpraševanje po učiteljih zanj je presenetljivo veliko, tudi za Hrvaško, ki velja za močno katoliško utrdbo (za katoličane se je izreklo dobrih 85 odstotkov državljanov). Precej močna pa je tudi hrvaška Katoliška cerkev, ki se na vse načine trudi znova okrepiti svoj položaj na političnem parketu.
»Natančnih podatkov o povpraševanju po učiteljih verouka še ni, vendar se jih išče več kakor petdeset. Toliko povpraševanj smo namreč prejeli že od ravnateljev srednjih šol, ki imajo sedež na območju zagrebške nadškofije,« je za zagrebški Večernji list povedala Valentina Mandarić, predstojnica urada za verouk pri zagrebški nadškofiji. Dodala je, da so nekateri ravnatelji zaprosili za soglasje za tri ure verouka več, nekateri pa za celo osem ur več.
Hrvaški srednješolci imajo možnost izbirati med dvema obveznima izbirnima predmetoma, veroukom in etiko. Iz zagrebške nadškofije so tudi sporočili, da se število veroučencev ni povečalo samo v srednjih šolah na njihovem območju, ampak tudi drugod. Tako se je v Đakovem za verouk odločilo 80 odstotkov srednješolcev, v splitsko-makarski nadškofiji kar 96 odstotkov, le odstotek manj pa v srednjih šolah v zadrski nadškofiji. Malo manj kot lani bo veroučencev le v reški nadškofiji. Hrvaška Katoliška cerkev se je na zahteve že odzvala in že sklepa dogovore o zaposlitvi z novimi oziroma dodatnimi učitelji verouka.
Analitiki si sicer ne znajo povsem razložiti, zakaj se čedalje več šolarjev odloča za verouk namesto za etiko, večinoma pa se strinjajo, da mladi morda niti ne vedo, kaj jim predmet etike ponuja.
Zanimive so tudi uradne statistične številke ministrstva za šolstvo o številu otrok in mladih, ki obiskujejo verouk v osnovni ali srednji šoli. V šolskem letu 2011/2012 je bilo takšnih 84,4 odstotka vseh šolarjev, pri čemer je osnovno- in srednješolcev na Hrvaškem skupaj nekaj več kot 508.000 (učencev malo manj kot 330.000, dijakov pa približno 180.000). Med tistimi, ki obiskujejo pouk verouka, jih 82,65 odstotka hodi h katoliškemu verouku, 0,87 odstotka k pravoslavnemu, 0,47 odstotka k islamskemu, po 0,3 odstotka pa se udeležuje pouka o drugih verah. Dobrih 15 odstotkov učencev in dijakov verouka ne obiskuje.
Referendum proti vatikanskim dogovorom?
Verouk je v hrvaških javnih šolah navzoč že precej časa. Od leta 1952, ko je takratna Federativna narodna republika Jugoslavija prekinila diplomatske odnose z Vatikanom, ga v javnih šolah ni bilo, znova pa je vanje skozi velika vrata vstopil leta 1990 na podlagi dogovora med Hrvaško in Hrvaško nadškofovsko konferenco oziroma tako imenovanega vatikanskega dogovora. Zanimivo pa je, da je Sanaderjeva vlada, oziroma njen takratni minister za šolstvo Dragan Primorac (v letih 2008 in 2009), zelo resno razmišljala o nameri, da bi v hrvaške osnovne šole uvedli alternativo verouku, in sicer religijo kulture. A je hrvaška Katoliška cerkev, ki se ima tako ali tako za skrbnico naroda, skočila v zrak in vse skupaj je ostalo le pri okvirnem kurikulumu.
Še zdaleč pa v naši južni sosedi niso potihnili mnogi nezadovoljni glasovi zaradi številnih (obveznih in skupinskih) molitev na začetku šolskega leta. Oglasila se je celo pravobranilka za pravice otrok Ivana Milas Klarić, ki je javno dejala, da so »skupne in javne molitve v šolskih prostorih na začetku šolskega leta za državne šole povsem neprimerne«. Na njeno mnenje se je odzvalo ministrstvo za znanost, šolstvo in šport ter zapisalo, da »so obredi del obveznosti, ki so posledica podpisanih vatikanskih dogovorov med Hrvaško in Vatikanom«. Dogovori so stari skoraj dve desetletji, čedalje več pa je nezadovoljnih, ki menijo, da ima hrvaška Katoliška cerkev preveč pravic, denar, ki ga dobiva od države, pa da porablja nepregledno. Vse glasnejše so na Hrvaškem tudi zahteve po razpisu referenduma, na katerem bi se državljani odločali, ali naj država prekine dogovore z Vatikanom (gre za štiri ločeno podpisane dogovore) oziroma jih posodobi.
