Hrvaška predsednica se Bruslju pritožuje zaradi kolon na mejah

Karl Erjavec se čudi, ker je Grabar Kitarovićeva povezala zastoje na meji in arbitražni postopek.

Objavljeno
20. april 2017 15.10
ap Croatia Presidential Inauguration
Šp. B., STA., Z. R.
Šp. B., STA., Z. R.
Ljubljana - Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je po današnji seji vlade v odzivu na pismo hrvaške predsednice Kolinde Grabar Kitarović predsednikom vseh treh institucij EU, v katerem jih ta opozarja na zastoje na slovensko-hrvaški meji ob velikonočnih praznikih, izrazil presenečenje in obžalovanje zaradi pisma.

Po mnenju Erjavca je pismo, ki ga je hrvaška predsednica poslala v Bruselj, neustrezno in vsebuje veliko neresnic. Odločno je zavrnil, da bi bila Slovenija kriva zaradi kolon na slovensko-hrvaški meji. Ponovil je, da Slovenija zgolj spoštuje bruseljsko uredbo o povečanju nadzora na schengenski meji. Pojasnil je, da je imela Slovenija med sprejemanjem uredbe v Bruslju pripombe in je opozarjala, kaj se lahko zgodi za praznike in med turistično sezono, a »žal nismo bili uslišani«. Vodja slovenske diplomacije je izrazil tudi začudenje, da hrvaška predsednica uresničevanje bruseljske uredbe povezuje z arbitražnim postopkom in sporazumom.

Grabar Kitarovićeva je danes v pismu vse tri najpomembnejše predsednike EU opozorila na nedavne zastoje na slovensko-hrvaški meji in na vtis v hrvaški javnosti, da bi lahko šlo tudi za odgovor ali sredstvo prisile Slovenije zaradi stališča Hrvaške do arbitražnega postopka o meji. Podobni slovenski ukrepi med bližajočimi se poletnimi počitnicami bi lahko, še piše Grabar Kitarovićeva, »precej vplivali na odločitev številnih državljanov članic EU, tradicionalnih gostov, ki množično prihajajo s svojimi vozili, ali bodo tudi letos prišli na Hrvaško, to pa lahko pripomore h zmanjševanju bruto družbenega proizvoda (BDP), ker turizem na Hrvaškem pomeni okoli 20-odstotkov BDP«.

Evropska komisija pisma za zdaj ne komentira

Na evropski komisiji so danes pojasnili, da so pismo hrvaške predsednice prejeli in bodo nanj seveda odgovorili, sicer pa ga niso hoteli komentirati. Glede povezovanja mejnega nadzora z arbitražo pa je predstavnica komisije Mina Andreeva dejala, da je stališče komisije glede arbitraže znano, in sicer da jo načeloma podpirajo.

Pojasnili so še, da evropska komisija tesno sodeluje z vsemi članicami glede izvajanja uredbe, ki je začela veljati 7. aprila, s ciljem, da bi bilo njeno izvajanje čim bolj učinkovito ter da bi bil vpliv na prometni tok čim manjši. Za ta namen je komisija že 12. aprila organizirala srečanje strokovnjakov, na katerem so govorili o izvajanju uredbe ter o postopkih, ki jih članice v posameznih primerih lahko uporabijo, kot je možnost izvajanja ciljnega nadzora, novo srečanje pa je predvideno za 28. april.

Na vprašanje, ali so težave samo na slovensko-hrvaški meji ali tudi na drugih mejah, so na komisiji odgovorili le, da so glede izvajanja uredbe v stikih z vsemi članicami.