Franki, protesti in arbitraža

Zagreb – Pet mesecev po ­razmeroma številnih protestih hrvaškega združenja posojilojemalcev v švicarskih frankih v Zagrebu, bo združenje danes­ vnovič protestiralo. Tokrat se ne bodo zoperstavili hrvaški vladi, ampak guvernerju Borisu­ Vujčiću zaradi njegovih stališč­ po napovedi hrvaške vlade, da bodo posojila iz švicarskih frankov pretvorili v evre.

Hrvaška levosredinska vlada je pred kratkim sprejela odločitev, da bodo posojila iz švicarskih frankov pretvorili v evre. Danes bo o tem vladnem modelu začel razpravljati­ tudi hrvaški sabor, s sprejetjem odločitve pa namerava hrvaška oblast – kot sta zagotovila premier Zoran Milanović in finančni minister Boris Lalovac – trajno rešiti eksistencialna vprašanja vseh državljanov, ki so bili v »določenem dolžniškem suženjstvu« zaradi občutne podražitve obveznosti za posojila v švicarskih frankih.

Le všečna poteza vlade pred volitvami?

Čez dan ali dva se je oglasila ­Hrvaška narodna banka (HNB) in opozorila, da lahko vladni model konverzije posojil iz frankov v evre povzroči padec tečaja kune glede na evro, ogrozi bonitetno oceno države in poruši zaupanje v banke. Centralna banka vidi tudi nevarnost zvišanja obrestnih mer za posojila. Pozneje je guverner osrednje hrvaške banke sicer malo omilil svoje finančno-analitične grožnje, vendar so v banki enotni, da poteza preprosto ni dobra za ­državne rezerve.

Nemudoma se je oglasil finančni minister Lalovac in dal vedeti, da so guvernerjeve besede nekorektne, saj je bil ves čas vpleten v razreševanje spora, poleg tega je navrgel, da »guverner s 50.000 kunami plače (približno 6500 evrov, op. a.) pač ne more govoriti tako in ne ve, kako živijo ljudje«. Iskrice med vlado in osrednjo hrvaško banko je približno 53.000 članov združenja posojilojemalcev v švicarskih frankih toplo pozdravilo, opozicija na čelu s HDZ in še nekateri pa so si bili edini, da je vse skupaj le všečna poteza levosredinske koalicije pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo verjetno novembra ali ­decembra.

Banke: po pravico na arbitražo

Na potezo hrvaške vlade se je odzvala tudi Avstrija, kar navsezadnje ni presenetljivo, saj je na hrvaškem kar nekaj avstrijskih bank. Tako je avstrijski finančni minister Hans Jörg Schelling opozoril hrvaškega kolega Borisa Lalovca, da ravnanje hrvaške vlade učinkuje na banke in njihovo stabilnost. Schelling je dejal, da je namera Hrvaške »skoraj protievropska«. Na Hrvaškem so na izjavo avstrijskega finančnega ministra zamahnili z roko, premier­ Milanović pa je vehementno dejal, da je »Schelling pač avstrijski finančni minister, Lalovac je hrvaški, jaz sem pa hrvaški premier«. Nekaj malega so Schellingovo izjavo kritizirali le v združenju Franak in jo označili za nesprejemljivo.

Nekaj hrvaških bank je v začetku tega tedna pisno napovedalo hrvaški vladi, da so pripravljene v zvezi s tem sporom zavarovati svoje interese v sodnih postopkih, pa tudi, da so še vedno pripravljene na dogovor. Banke ne skrivajo niti namere, da utegnejo najverjetneje zahtevati arbitražo pri mednarodnem centru za reševanje investicijskih sporov v Washingtonu. Še najbolj zanimivo je, da iz hrvaške vlade prihajajo glasovi, da »banke le naj storijo to, kar nameravajo, saj ima vlada pripravljenih že nekaj rešitev glede tega«, kot je v televizijski oddaji HTV Otvoreno dejal podpredsednik hrvaške vlade Branko Grčić.

Spomnimo: težave za posojilojemalce so nastale, ko je švicarska centralna banka 15. januarja nepričakovano odpravila omejitev 1,20 franka za evro, ki jo je z različnimi ukrepi na valutnem trgu branila dobra tri leta. Vrednost franka je v primerjavi z evrom precej poskočila, s čimer so se drastično dvignili mesečni obroki odplačevanja ­posojil.

Po podatkih hrvaške centralne banke je lani približno 60.000 državljanov imelo posojila v frankih; letos jih je 53.000. Konec septembra lani je bila vrednost posojil 23,7 milijarde kun ali nekaj več kot 3 milijarde evrov. Ni zanemarljiv niti podatek, da približno 500 posojilojemalcev toži banke, v katerih so najemali posojila v »švicarjih«.

Sredi leta je poskrbelo za precejšnje presenečenje sodišče v Osijeku, ki je v primeru posojilojemalca Ivice Butorja zoper Privredno banko Zagreb (na prvi stopnji) razsodilo v prid posojilojemalca, banki naložilo povračilo preplačanega denarja, v razsodbi pa zapisalo, da je to »protiustavni primer dajanja posojila«, pogodbo med posojilojemalcem in banko pa razglasilo za – nično. Banka se je pritožila. Pred časom se je v dogajanje, povezano s »švicarji«, vključila tudi Hrvaška katoliška cerkev in banke označila za oderuške.