Generali, razlagalci domovinske vojne

Je vzgoja o domovinski vojni odsev jugoslovanskega obrazca, po katerem se je mladina učila o vrednotah NOB?

Objavljeno
06. marec 2017 17.20
Dejan Vodovnik
Dejan Vodovnik
Zagreb − »Nihče ne bo potvarjal resnice o domovinski vojni,« vzklikajo hrvaški generali domovine vojne. Zato so se odločili, da bodo stvari vzeli v svoje roke, ustreznim šolskim organom prijavili projekt in začeli poučevati učitelje, kaj morajo ti učiti učence in dijake o domovinski vojni oziroma polpretekli zgodovini Hrvaške.

Ko je pred časom upokojeni general hrvaške vojske in minister za veterane Tomislav Medved na enem od zborovanj dejal, da se hudič v obliki zahtev za potvarjanje in izkrivljanje resnice o domovinski vojni plazi po državi, so nekateri zamahnili z roko, češ, še ena »generalska«, drugi so v teh besedah razbrali napoved, ki se je zdaj tudi uresničila.

»Ministrstvo za veterane bo skupaj s šolskim sistemom naredilo vse, kar je mogoče, da prepreči poskuse, da bi izničili pomen domovinske vojne. V učbenikih mora biti zapisana le resnica o dogajanju,« je takrat dejal minister. Zdaj so hrvaški generali, med njimi so tudi nižji upokojeni častniki domovinske vojne, že začeli uresničevati projekt in začeli učiti učitelje in profesorje o tem, kaj morajo ti učiti učence in dijake o dogajanju v domovinski vojni. In tako so upokojeni častniki hrvaške domovinske vojne, med njimi so Miroslav Tuđman, Vladimir Šeks, Davor Domazet Lošo, Krešimir Čosić, Krešimir Kašpar, Pavao Miljavac, Josip Lučić in drugi že začeli svoje poslanstvo. Projekt je že dobil podporo pristojnega ministrstva za veterane (gre za 13.000 evrov, kar je precej visok znesek, saj je tako visok znesek prejelo le še enajst drugih projektov od skupno 179, kolikor jim je pomoč namenilo omenjeno ministrstvo), potrdila pa ga je tudi Agencija za vzgojo in izobraževanje, ki ga je uvrstila v strokovna srečanja, na katerih bodo udeleženci na koncu predavanja prejeli ustrezna potrdila o strokovnem izobraževanju.

Odvetnik Anto Nobilo je že pred časom za Delo dejal, da nihče veteranom ne odvzema tistega, kar so storili v obrambi svoje države, se pa kljub temu zdi, da le niso edini, ki si lahko jemljejo pravico, da dajejo zgodovinske ocene vojne. »To je strašno, smešno ter nedemokratično,« je še dodal odvetnik.

Vzpostavljanje uradne različice zgodovine

Zdaj, ko so ministrove besede meso postale, so se oglasili tudi nekateri hrvaški zgodovinarji. Med njima sta bila med prvimi in najbolj glasnimi Tvrtko Jakovina in Snježana Koren, ki sta skoraj v en glas dejala, kako gre za »odsev jugoslovanskega obrazca, po katerem se je mladina učila o vrednotah narodnoosvobodilne vojne«.

»Nisem proti, da častniki spregovorijo o spominih, zagotovo pa ne smejo biti edini, ki bodo pojasnjevali zgodbo. Najbrž tudi pacient, ki so mu operirali slepo črevo, ni pravšnji vir informacij za navodila, kako zdraviti, saj za to obstajajo strokovnjaki,« pravi medijem zgodovinar Tvrtko Jakovina. »Gre za vzpostavljanje uradne različice zgodovine. Dolgoročno pa to lahko povzroči več škode kot koristi,« pa meni zgodovinarka Snježana Koren. S tem sta le pritrdila besedam Nobila, ki meni, da so že besede ministra Medveda takrat, ko je napovedoval omenjeni projekt, zazvenele kot napoved, da bo njegovo ministrstvo pravzaprav postalo ministrstvo za resnico.

Generali predavatelji zavračajo pripombe zgodovinarjev in pravijo, da »tisti, ki so se med vojno skrivali po fakultetah, zagotovo nimajo kaj veliko nasprotovati temu,« kot je dejal predsednik generalskega zbora, upokojeni general Pavao Miljavac.

In kako poteka izobraževanje »ministrstva za resnico« o domovinski vojni? Predavanje traja tri ure, začne se z minuto molka, med predavanjem pa predavatelji predstavijo temeljne vrednote domovinske vojne. Predavanj je deset, po 30 urah pa vsi udeleženci prejmejo še Zbornik predavanj.

Komisija za soočanje s prihodnostjo

Da je za Hrvaško preteklost še kako pomembna, kaže tudi nedavna odločitev konservativne vlade Andreja Plenkovića, ki je potrdila odločitev o sestavljanju svojevrstne reprezentance za soočanje s preteklostjo. Gre za komisijo, ki bo odločala o tem, kaj je bilo v preteklosti prav in kaj narobe, kaj so slabega ali dobrega naredili ustaši in kaj partizani. In tako se je kolo sedanjosti znova zavrtelo v hrvaško preteklost. »Še ne tako davno tega sta razpravo o ustaših in partizanih podžigala Tomislav Karamarko in Zoran Milanović, zdaj jo Andrej Plenković. Le s to razliko, da je vse skupaj zavil v bolj evropske rokavice in dal sestaviti komisijo,« pravi visokopozicionirani vir iz vrst hrvaške socialdemokracije.

Kaj pa državljani? Kakor kdo. Kar nekaj jih je bilo, ki so tisti dan, ko je Plenkovićeva vlada javno razglasila odločitev o sestavljanju komisije za soočanje s preteklostjo, dejali, da bi bilo za državo še posebej priporočljivo, če bi hkrati vlada dala sestaviti tudi komisijo za soočanje s prihodnostjo.