Tiskane izdaje
Ljubljana – Ob tem, ko se na parlamentarnih volitvah v sosednji Avstriji zmaga in kanclerski položaj nasmihata ljudski stranki in Sebastianu Kurzu, so bile gospodarske vsebine v predvolilni kampanji v naši pomembni gospodarski partnerici povsem drugorazredna tema.
»Ljudska stranka, ki jo vodi Sebastian Kurz je že mesece vodilna v vseh raziskavah javnega mnenja, predvsem, ker je s striktno protiimigrantsko retoriko prevzela del volivcev stranke FPÖ. Begunci in imigracija so bila praktično edina tema predvolilne kampanje. Kancler in predsednik SPÖ Christian Kern se je sicer trudil na vso moč in je skušal volivcem govoriti o rastočem avstrijskem gospodarstvu in nižanju brezposelnosti, a mu je pri tem povsem spodletelo. Imigracija, tujci, begunci so bili v središču vsega predvolilnega dogajanja,« je za Delo povedal Gernot Bauer, urednik dunajskega tednika Profil.
Prav Profilovo razkritje, da je svetovalec in vodja volilne kampanje SPÖ Tal Silberstein organiziral dva lažna facebook računa, uperjena proti ambicioznemu Sebastianu Kurzu, sta pred dvema tednoma pripeljela do Silbersteinovega odstopa, debata o umazani kampanji SPÖ pa se še zdaj ni povsem polegla in bo verjetno vplivala tudi razpoloženje volivcev.
Da je po volitvah najbolj verjetna prihodnja koalicija med Kurzevo ljudsko stranko in svobodnjaki, ocenjuje tudi Bauer, ki pa ne izključuje, da bo predsednik Alexander Van der Bellen v skladu s svojimi poblastili zavrnil enega ali dva ministra FPÖ. »Govori se, da niti pred avstrijskim predsedovanjem prihodnje leto niti Van der Bellen niti Kurz ne želita zunanjega ministra iz vrst svobodnjakov.«
Če bo SPÖ na volitvah druga »in bo izgubila kanclerski položaj, bo to za njih nesreča, če pa pade na tretje mesto, bo to za njih resnična katastrofa, saj lahko razpade na dva dela. Eno od njenih kril podpira sodelovanje z FPÖ, drugo pa ga zavrača,« dileme zdajšnje največje vladajoče stranke v Avstriji komentira kolega s Profila.
Gospodarsko sodelovanje: problem napoteni delavci
Pod črto: vse napovedi kažejo, da se Avstriji po volitvah obeta zasuk na desno. Kaj to pomeni za gospodarske odnose s Slovenijo? »Ne glede na to, kakšen bo izid volitev, ne pričakujem sprememb glede našega gospodarskega sodelovanja z Avstrijo. Sosedje huje že ne morejo zaostriti, kot so to zdaj storili s sankcijami glede napotenih delavcev in opravljanja storitev v Avstriji,« ocenjuje Ines Čigoja z Gospodarske zbornice Slovenije.
Naša podjetja so zelo samoiniciativna in sama nastopajo v Avstriji, saj imajo tam dobre poslovne povezave. Po številu delavcev, napotenih na delo v Avstrijo, je Slovenija na vrhu med drugimi državami (EU), in sicer po avstrijski statistiki. V severno sosedo je bilo recimo iz naše države napotenih kar osem tisoč gradbenih delavcev, izpostavlja sogovornica.
»Opravljanje storitev je zelo pereča zadeva, Avstrija je v 2017 še bolj zaostrila svojo politiko in regulativo, da bi tako omejila tujo konkurenco na svojem trgu. V Avstriji imajo sklade BUAK, ki jih mi nimamo. Namenjeni so za bolniške, dopuste itd., plačilo vanje znaša približno 23 evrov na delavca na dan in naša podjetja, ki napotijo naše delavce gor, to kar veliko stane, saj plačuje dvojne prispevke. Ta problem je kar precej pereč, ker našim podjetjem kar precej denarja ostane v Avstriji in se ne vrne nazaj. Ideja je, da se pri nas ustanovijo istovrstni skladi, kot jih imajo v Avstriji, Nemčiji, ali Italiji, predlogi so že podani na ministrstvo in s tem bi se lahko rešil ta problem, ki zdaj od naših podjetij zahteva precej časa in stroškov,« sogovornica z GZS pojasnjuje zadevo, ki zdaj moti sicer zelo dobro in v vseh pogledih razvito gospodarsko sodelovanje med državama.
Avstrija vodilna pri naložbah pri nas
Severna soseda je za Nemčijo in Italijo naša tretja trgovinska partnerica in hkrati tudi ena redkih držav, s katero imamo primanjkljaj v trgovinski bilanci. V severno sosedo smo lani izvozili za slabi dve milijardi, iz nje pa uvozili za 2,7 milijarde evrov, naš deficit tako znaša dobrih 700 milijonov evrov.
Med državami pa je Avstrija zdaj tudi največji tuja investitorka v Sloveniji, avstrijski kapital je v več kot 1000 podjetjih, registriranih pri nas. OMV Slovenija, Porsche Slovenija, Henkel Slovenija, Hofer Trgovina, Simobil, Količevo Karton, Knauf Insulation, Siemens, Helios itd., je le nekaj največjih družb, ki so v celoti ali večinsko v avstrijski lasti.
Avstrijci so sicer korektni delodajalci, Slovence pa tradicionalno cenijo kot usposobljeno in pridno delovno silo, še dodaja Ines Čigoja. Tisti, ki so zaposleni v avstrijskih podjetjih, so na boljšem, saj imajo tam nekoliko drugačno politiko plačevanja, s 13. in 14. plačo oziroma božičnico in predvidevam, da so zelo zadovoljni. So pa tudi Avstrijci zadovoljni z našimi delavci, z našo delovnopravno, davčno in drugo zakonodajo pa že malo manj.
Sosednja Avstrija je gospodarsko razvita država, z nizko socialno nenakostjo in visoko blaginjo državljanov, ki jo potrjujeta tudi povprečna neto plača dobrih 2100 evrov in minimalna bruto plača 1200 evrov; obe številki sta v razredu najrazvitejših evropskih držav in kar dvakrat višji kot v Sloveniji.
