Tiskane izdaje
Hrvaška diplomacija bo skladno z mednarodnim pravom morja in ustreznimi pravili EU, kot zatrjuje, začela posvetovanja o zaščiti hrvaških interesov v Jadranu, kar vključuje tudi razglasitev in popolno uveljavitev hrvaškega gospodarskega pasu v Jadranu.
Odločitev hrvaške vlade ni presenetljiva, saj je bila zahteva po sprožitvi uveljavitve hrvaškega gospodarskega pasu v Jadranskem morju tudi pogoj stranke Most neodvisnih list za sodelovanje v desnosredinski vladi, ki jo vodi HDZ, na njenem čelu pa je premier Andrej Plenković. Zato je bil po sklenjenem medstrankarskem partnerstvu v vladi začetek postopkov o tem le vprašanje časa.
V vladi pričakujejo, da bodo posvetovanja s članicami EU in evropsko komisijo končana najkasneje do jeseni prihodnjega leta, ko naj bi vlada sprejela odločitev.
Ključni argument študija evropske komisije iz leta 2013
»V kontekstu priprave in uresničevanja integrirane evropske politike v Sredozemskem morju je evropska komisija leta 2013 objavila študijo o stroških in koristih, ki izhajajo iz razglasitve gospodarskih pasov v Sredozemlju, in članicam EU predlagala, naj to storijo, saj je to za obmorske države, ki uveljavijo gospodarski pas, koristno,« je pojasnjeval zunanji minister Davor Ivo Stier na vladni seji. S tem je spomnil na študijo, ki je pokazala, da skupna ribiška politika Unije ni prinesla rezultatov in da so morja članic Evropske unije tudi ekološko ogrožena. Zato je že takrat poslanska skupina stranke HNS, ki je bila članica vladajoče koalicije Kukuriku, zbrane okoli SDP, želela sprožiti pogovore Hrvaške s sosednjimi državami in članicami EU o odgovornem gospodarjenju z morjem in njegovimi viri ter razglasitvi hrvaškega izključnega gospodarskega pasu na Jadranu.
Kaj dlje od namere se ni premaknilo. Zdaj, tri leta pozneje, je nova vlada Andreja Plenkovića s HDZ in Mostom na čelu spet začela akcijo za razglasitev in popolno uveljavitev hrvaškega gospodarskega pasu v Jadranu.
Hrvaška vlada je ministrstvu za zunanje zadeve naložila, naj začne posvetovanja z državami članicami EU in Evropsko komisijo o zaščiti interesov v Jadranskem morju, kar predvideva tudi razglasitev hrvaškega gospodarskega pasu v Jadranu. Diplomati imajo za posvete in prepričevanja leto dni.
Razprave o gospodarskem pasu niso novost
Razprave o hrvaškem izključnem gospodarskem pasu na Jadranu niso novost. Že pred trinajstimi leti je takratni predsednik Stjepan Mesić dal vedeti, da gre za gospodarsko, in ne politično vprašanje, da ga je treba reševati z dialogom s sosedami, in podprl ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, ki je predlog za razglasitev pasu tudi pripravilo. »Razglasitev gospodarskega pasu je za hrvaško ribištvo vprašanje vseh vprašanj,« so trdili ribiči.
Tako so si Hrvati zadali nalogo ureditve ribiških razmerij z EU in prelisičiti tiste z velikim apetitom po ribjem bogastvu. Sledil je politični trk s Slovenijo, ki ni dopustila, da bi Zagreb igral gospodarja tam, kjer je Ljubljana prepričana, da ima pravico do vladanja. In tako je na površje splaval neobstoječi sporazum o meji, ki je bil prvi pogoj za dogovor o kakršni koli jurisdikciji na severnem Jadranu.
Zaščititi Jadransko morje
Nato so v saboru le sprejeli odločitev, da na Jadranu, v okviru ekološko-ribolovne cone, smejo loviti ribiči iz EU, drugim pa je to prepovedano. Pred tremi leti pa je saborski poslanec Hrvaške narodne stranke Petar Baranović spomnil, da ekološko-ribolovna cona (ERC) nikoli ni zaživela.
Dejal je, da je tudi pri sosedih, v Italiji in Sloveniji, ki sta najostreje nasprotovali hrvaškemu ERC, zdaj dozorelo zavedanje, da bo Jadransko morje umrlo, če ne bodo sprožili ukrepov za njegovo zaščito, posebej ko gre za odgovoren ribolov in zaščito rib. Kot je dodal, bi Hrvaška z razglasitvijo celotnega gospodarskega pasu zaščitila tako nacionalni kot skupni interes EU.
Bruselj enkrat tako, drugič drugače
Iz sabora je bilo takrat mogoče tudi slišati, da je evropska komisija priporočila Zagrebu, naj uveljavi izključni gospodarski pas na Jadranu, saj bi tako zvišali dohodke za dobrih 29 milijonov evrov na leto. Hrvaški mediji so takrat poročali, da na Hrvaškem ulovijo za 100 milijonov evrov rib na leto.
Bruselj tako govori nekaj popolnoma drugega kot pred leti, ko je zaradi pritiskov Ljubljane in Rima prisilil Hrvaško, naj opusti ERC za države članice EU, so javnost še spominjali hrvaški mediji in – namenoma ali ne – ignorirali pojasnila Bruslja, da raziskava o vplivu gospodarskega pasu ni politično priporočilo Zagrebu, ampak zgolj raziskava. Razprave so nato potihnile.
Do zdaj, ko je Plenkovićeva vlada dala nalogo ministrstvu za zunanje zadeve, naj začne posvetovanja z državami članicami EU in evropsko komisijo o zaščiti hrvaških interesov na Jadranskem morju, kar predvideva tudi razglasitev hrvaškega gospodarskega pasu na Jadranu. Za prepričevanje članic si je uradni Zagreb vzel leto dni časa.
»Gre za suvereno pravico nadzora Jadranskega morja,« zatrjuje poslanec stranke Most neodvisnih list Miro Bulj, za katerega so največje težave italijanski ribiči, ki lovijo v »hrvaškem morju«, in tankerji.
Meja s Slovenijo
Na to, kako je pred leti na površje splaval neobstoječi sporazum o meji med Hrvaško in Slovenijo, ki je bil prvi pogoj za dogovor o kakršni koli jurisdikciji na severnem Jadranu, je te dni opozoril nekdanji pomočnik zunanje ministrice Joško Klisović. Dejal je, kako bo razprava o vzpostavitvi izključnega gospodarskega pasu vnovič v središče postavila razpravo o meji s Slovenijo. Mimogrede, Hrvaška ima odprta mejna vprašanja poleg Slovenije še s Srbijo, Bosno in Hercegovino in Črno goro; slednja ima, kot smo neuradno izvedeli, tudi nekaj pomislekov do napovedane razglasitve gospodarskega pasu.
Kakšno je stališče aktualne oblasti do arbitraže s Slovenijo, je premier Andrej Plenković že povedal: »Ko gre za arbitražo s Slovenijo, je Hrvaška lani jasno zavrnila, da bi bila še na kateri koli način povezana s prihodnjimi odločitvami arbitražnega procesa, ki je bil grobo in nepovratno kompromitiran.« Zato nikomur ni povsem jasno, kje bodo sploh meje hrvaškega gospodarskega pasu, tako na severnem Jadranu, kjer meja ni določena s Slovenijo, kot na jugu, kjer ima država odprto mejno vprašanje s Črno goro.
