Hrvaška Cerkev bi bila spet rada pomembna

Zagreb – Hrvaška Rimskokatoliška cerkev postaja vse aktivnejši igralec na hrvaškem političnem prizorišču. Njene zadnje poteze to potrjujejo, že tako napeto sožitje med hrvaško Cerkvijo in politiko pa postaja še bolj – napeto.

Nedavni poziv hrvaškega kardinala Josipa Bozanića hrvaškim intelektualcem, naj se aktivneje vključijo v javno življenje, je bil le kamenček v najnovejšem političnem dogajanju, ki, kot ocenjujejo analitiki, še zdaleč ni nepomembno. »Škoda je, da intelektualci, ki bi jim bilo moralo biti prvim mar za razmere v državi, molčijo. Nisem povsem prepričan, ali je to tako zaradi mentalitete, ki jo razširjajo nesvobodni in nadzirani mediji, ali gre zgolj za to, ker nimajo volje in sprejemajo razmere takšne, kakršne pač so,« je dejal hrvaški kardinal in intelektualcem dal vedeti, da so – strahopetni, oglasijo pa da se le takrat, ko jim je odvzeta katera od pravic.

Glasnejših odzivov na kardinalove izjave ni bilo, oglasil se je le katoliški intelektualec Stjepo Bartulica, ki je deloma potrdil kardinalove teze, dodal je le, da je »preračunljivost, ki je značilna za intelektualce, pravzaprav značilna za celotno hrvaško družbo«. Nič manj nepolitična poteza vrha hrvaške RKC pa se zagotovo ne skriva niti v skopem sporočilu, odposlanem iz zagrebške nadškofije, v katerem so sporočili, da je »zagrebški nadškof kardinal Josip Bozanić v prostorih nadškofije sprejel gospo Kolindo Grabar Kitarović, kandidatko za predsednico Hrvaške«. Poznavalci so si edini, da kardinal v »svojih prostorih« že dolgo ni sprejel nobenega politika, zdaj, ko postaja predvolilni dvoboj (čeprav se uradna kampanja še zdaleč ni začela) med zdajšnjim hrvaškim predsednikom Ivom Josipovićem in kandidatko HDZ Kolindo Grabar Kitarović za predsedniški položaj vse ostrejši, pa je obisk hadezejeve kandidatke na Kaptolu znamenje, da hrvaška RKC želi biti – »poleg«.

Spet dovoljeno zbiranje podpisov pred cerkvami

»Cerkev si želi političnih sprememb,« pa je sporočilo še ene izjave za javnost, ki je bila poslana iz cerkvenih uradov. Namreč: svet škofovske konference je odobril združenju V imenu družine, da podpise, potrebne za začetek postopkov za razpis referenduma o spremembi volilne zakonodaje, zbira tudi pred cerkvami. Kot je znano, je hrvaška RKC združenju V imenu družine priskočila na pomoč tudi takrat, ko je združenje začelo zbirati podpise za referendum, na katerem so se volivci odločali, ali bodo v ustavo vnesli določilo, da je zakonska zveza skupnost moškega in ženske. Referendum je uspel.

Hrvaška RKC in dolgo časa vladajoča HDZ sta bili dolgo kot siamski dvojčici, v nenehnem iskanju novih možnosti za sožitje, potem pa sta se razšli. Cerkev je, ne le zaradi spora z dolgo let vladajočo HDZ, vse bolj izginjala kot pomemben faktor s političnega parketa. Z zmago levosredinske Kukuriku koalicije je bilo to še bolj opazno, mrkih obrazov med škofi pa še več. Tako kot v lanskem referendumu pa hrvaška RKC najbrž tudi v tokratnem vidi eno od možnosti za svojo vrnitev na politični parket.

Nobena skrivnost ni, da je odnos med hrvaško RKC in levosredinsko oblastjo z Zoranom Milanovićem na čelu napet. Še posebej zdaj, ko se je država znašla v težkem gospodarskem položaju, ko je državna blagajna skoraj prazna, vsako vladno odločitev pa javnost pričaka na nož. Hrvaška Cerkev v teh razmerah in ob dejstvu, da je država pač katoliška v 86,28 odstotka, vidi svojo priložnost. Vladajoči levosredinski oblasti naklonjeni mediji sicer poročajo o tem, da prihajajo iz vatikanskih uradov nekatere zahteve, naj se hrvaška RKC vzdrži napadov na levo-liberalno oblast, vendar potez »z druge strani« ni mogoče opaziti. Nasprotno, analitiki so celo prepričani, da jih je več in so celo vse bolj ostri.

Eden od »kamenčkov« mozaika pa je bržkone tudi dejstvo, da hrvaška RKC gradi v Kninu, hrvaškem simbolu domovinske vojne, veliko in razkošno cerkev, ki bo stala približno tri milijone evrov. Gradnjo so začeli pred šestimi leti, dokončana pa naj bi bila prihodnje leto, ko so na Hrvaškem tudi parlamentarne volitve. Ni jih malo, ki že zdaj napovedujejo, da bo odprtje kninske cerkve precej vplivalo na zbiranje volilnih glasov.