Tiskane izdaje
Zagreb – Hrvaški državljani, ki so že drugič v manj kot letu dni morali na volišča, so tudi tokrat za relativno zmagovalko izbrali HDZ. A volilna udeležba je bila najnižja v 26 letih od hrvaške osamosvojitve, 52-odstotna, za skoraj 10 odstotkov nižja kot na volitvah pred desetimi meseci.
Po preštetih vseh glasovih je relativna zmagovalka postala stranka HDZ, ki so ji volivci namenili 61 sedežev. Levosredinska Narodna koalicija, pod njenim dežnikom pa je bilo še nekaj strank, je zbrala 54 mandatov. »Capljali smo za SDP, ankete nam niso bile naklonjene, tudi vlada ni bila tista, s katero bi se lahko pohvalili, vendar nam je vseeno uspelo,« je slišati iz vrha stranke, v kateri uspeha v povolilni noči, v primerjavi s povolilnim dogajanjem pred leti, ni bilo čutiti. Je pa zato prvi mož stranke, Andrej Plenković, ki je stranko prevzel pred nekaj meseci iz rok Tomislava Karamarka, v svojem polnočnem nagovoru članom na sedežu stranke dejal, da je ponosen, ker se je HDZ vnovič znašel na desni sredini političnega prostora. S tem je pravzaprav ošvrknil Karamarka, ki so mu analitiki, pa tudi del članstva očitali, da stranko pelje vse bolj desno.
To, da je Karamarko z nekaj nenavadnimi političnimi potezami sam razbil »svojo« vlado, ki jo je sestavljal skupaj z Mostom, je posebna zgodba, prav tako, kot je del te zgodbe tudi dejstvo, da je posledično bila razbita tudi stranka. Plenković se je zato odločil, da koalicijske partnerje odslovi (zadržal je le manjšo HSLS, ki jo vodi Darinko Kosor, in nepomembno Hrvaško demokrščansko stranko), na volitvah nastopil sam in si je s tem pravzaprav odprl precej več manevrskega prostora za sklepanje koalicij pri sestavljanju povolilne parlamentarne večine.
Več preferenčnih glasov za Milanovića
To, da je vsaj za zdaj lahko miren pred strankinimi jastrebi in zagovorniki starega načina, je navsezadnje tudi del volilnega uspeha Andreja Plenkovića, ki ga poleg sestavljanja vlade čaka tudi nadaljevanje procesa preoblikovanja stranke.
Na drugi strani je Zoran Milanović. Kot vodja Narodne koalicije morda res poraženec, vendar še zdaleč ne gre pozabiti, da so mu volivci namenili 42.048 preferenčnih glasov, Andreju Plenkoviću pa skoraj 9 tisoč manj. To, razumljivo, ne opravičuje Milanovićevega poraza, je pa res, da je v 54 pridobljenih mandatih Narodne koalicije kar 14 mandatov, ki jih bo SDP moral predati koalicijskim partnerjem. Matematika torej pokaže, da je SDP osvojila komaj 40 sedežev. To že napoveduje precejšnje posledice v stranki, v kateri že nekaj časa tli nezadovoljstvo nad vodenje stranke (beri: nad Milanovićem). Na izbruh ni bilo treba dolgo čakati, saj je Milanović danes, na izredni tiskovni konferenci dejal, da se ne namerava več potegovati za vodenje stranke. Kar je med vrsticami pomenilo, da odstopa s položaja šefa SDP. Strankin statut sicer določa, da mora stranka nove volitve, če tako odloči članstvo, opraviti 150 dni od uradne objave volilnih izidov. A Milanović je dejal, da bi bilo najbolje, »da se to zgodi čimprej«.
O možnosti, da SDP oblikuje vlado nihče ne razmišlja več.
Mimo Mostu do velike koalicije?
Nobena skrivnost ni, da bo stranka Most neodvisnih list vnovič tista, brez katere najbrž ne bo mogoče oblikovati poslanske večine in vlade. Razen, če bi se HDZ in SDP le odločila za sklenitev velike koalicije, kar pa je skoraj nemogoče. Most je že pred dnevi objavil pogoje za podporo vladi na čelu s HDZ ali (takrat še mogoči) SDP. Predsednik Mosta Božo Petrov je v nagovoru pred svojimi privrženci po preštetju skoraj tričetrtine glasov vnovič ponovil, da imata HDZ in SDP pet dni časa, da sprejmeta njihove predloge za sodelovanje v vladi, med katerimi je tudi razglasitev hrvaškega gospodarskega pasu v Jadranu. »Če je obema (HDZ in SDP; op.a,) težko odgovoriti, naj se nas raje izognejo,« je dejal Petrov, ki najbrž še ni pozabil vseh polen, ki sta mu jih pod noge zmetala ob lanskem sestavljanju parlamentarne večine tako HDZ kot SDP. Grožnja, da Mostu ne bo težko postati opozicija, če se bosta tako HDZ kot SDP do njih obnašala arogantno, je bila le pika na i v izjavi Bože Petrova, šefa stranke, ki ima v žepu 13 mandatov in s tem status tretje stranke v državi.
Je pa odločno zavrnil vsakršno sodelovanje bodisi z enimi ali z drugimi prvi mož aktivistične stranke Živi zid Ivan Vilibor Sinčić, ki je v prejšnjem sklicu sabora bil edini poslanec te stranke, odslej pa jih bo stranka imela 8, kar je tudi največje presenečenje volitev. V okviru osmih mandatov stranke (četrti rezultat volitev), bodo svoje sedeže dobili tudi partnerji; in sicer poleg petih, ki so pripadli članom Živega zidu, bosta dva pripadla stranki Promjenimo Hrvatsku (Spremenimo Hrvaško), ki so jo ustanovili trije nekdanji člani Mosta Ivan Lovrinović, Juro Martinović in Ivica Mišić, en pa je na podlagi koalicijske pogodbe zagotovljen združenju Franak. »Ne kličite nas, sodelovanje z nikomer ne pride v poštev,« je napovedal šef Živega zidu in partnerjev Simčić in še dejal, kako so tokratne volitve nakazale, da je Hrvaška tudi brez SDP in HDZ mogoča.
Nobena kombinacija ni nemogoča
Kaj zdaj? Po znotrajstrankarskih analizah in določitvi pogajalskih usmeritev sledi politično mešetarjenje. Nekateri hrvaški komentatorji ocenjujejo, da ima HDZ kot relativna zmagovalka samo dve opciji − sprejeti zahteve Mosta, kar pomeni veliko koncesij in dolgotrajna pogajanja, ki ne bi bila manj zamudna niti v primeru poskusa oblikovanja vse manj verjetne, vendar še vedno teoretično možne, velike koalicije SDP in HDZ. »Hrvaški državljani morajo biti pripravljeni, da bodo kmalu znova na volitvah,« poudarja zagrebški Večernji list.
