Slovenska žica na bruseljskem parketu

Bruselj - Slovenija in Hrvaška sta med 28 članicami EU, ki dvostranska nesoglasja in zaplete najraje prenašajo na bruseljski oder in pričakujejo, da bo evropska komisija nekakšen razsodnik med njimi.

Da bo slovenska ograja na meji s Hrvaško prej ali slej končala v birokratskih mlinih evropske komisije, je bilo povsem pričakovano. V Zagrebu so od začetka negodovali in v Ljubljano poslali pet protestnih not, ker da Slovenija postavlja ograjo na hrvaškem ozemlju. Sami da so naredili vse, da bi se ognili incidentom. A z (ne)odzivom Ljubljane očitno niso bili zadovoljni. Zato so se odločili, da zadevo poskušajo urediti na »višji instanci«, v Bruslju.

Tako je hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić poslala pismo prvemu podpredsedniku evropske komisije Fransu Timmermansu. Nizozemskemu socialistu, ki ima vodilno vlogo v ukvarjanju z begunsko krizo, je pojasnila, da je slovenska ograja nepremostljiva ovira za migracije divjih živali v enem od najbolj ohranjenih delov Evrope. Slovenija po mnenju Pusićeve z dejavnostmi na območju Gorskega kotarja in Istre krši evropsko direktivo o naravnih habitatih živali in rastlinja. Poleg tega menda ravna v nasprotju s cilji evropske okoljevarstvene mreže Natura 2000.

Bruselj: Pisma še nismo prejeli

Na zagrebškem Zrinjevcu pričakujejo, da bo evropska komisija »skladno s svojimi dolžnostmi varuha pogodbe hitro ukrepala, da bi zagotovila učinkovito izvajanje prava varovanje narave v EU.« Seveda so k okoljevarstvenim argumentom priložili trditve o postavljanju »žilet žice« na hrvaškem ozemlju, kršitvah maloobmejnega sporazuma in ovirah na mejnih prehodih, »ki jih lokalno prebivalstvo uporablja že stoletja«. Poleg Pusićeve je v Bruselj pisal še hrvaški minister za okolje Mihael Zmajlović, ki je protestiral pri okoljskem komisarju Karmenuju Vellu.

Da bi svoje trditve o Sloveniji še grafično podkrepili, so na spletni strani hrvaškega zunanjega ministrstva ob sporočilu za javnost o protestnem pismu objavili še fotografije volka, medveda in risa. Na sedežu evropske komisije so na podobna ravnanja in protestna pisma že navajeni. Danes so pojasnili, da hrvaškega pisma še vedno niso uradno prejeli. Diplomatska pošta očitno potuje bolj po polžje. Kljub temu so napovedali, da še ne načrtujejo nobenih postopkih. Visok slovenski diplomat, s katerim smo se pogovarjali, je glede pisma le zamahnil z roko: »Komu mar!«

Milanović: Cerar očitno ne nadzoruje položaja

Hrvaški premier Zoran Milanović ob robu vrha ni bil posebno diplomatski. Na vprašanje hrvaškega dopisniškega kolega o prelomljeni obljubi slovenskega premiera Mira Cerarja, da ne bo več postavljal novih delov ograje, je odgovoril: »Očitno [Cerar] ne nadzoruje položaja.« Cerar pa je v Bruslju pojasnil, da bo Slovenija vztrajala pri postavljanju ograje, tudi v Istri. »To ne pomeni, da bo celotna meja v Istri prepletena z ograjo. Postavljena bo le ob mejnem prehodu,« je povedal. Zaskrbljenost in nelagodje županov razume. »Nikomur ni prijetno.«

Hrvaška po njegovem mnenju nima pravne podlage in vzroka za proteste pri evropski komisiji. Opozoril je tudi, da je Hrvaška ob začetku krize povzročila težave, ker je pošiljala begunce v Slovenijo razpršeno. Slovenija naj bi odstranila ograjo takoj, ko ne bo več grožnje, da bi begunci iz Hrvaške prihajali na takšen način. Za postavljanje ograje v Istri so se odločili, ker so dobili informacije, da bi lahko prišlo s hrvaškega dela polotoka v Slovenijo večje število beguncev. Omenil je tudi odziv Italije, ki je na mejo s Slovenijo napotila vojake.