Hrvaška: neetični steber etičnega sramu

Zagreb – Ivo Josipović, nekdanji hrvaški predsednik, Milorad Pupovac, saborski poslanec iz vrst srbske manjšine, mirovnica in članica nevladne Documente, hrvaškega centra za soočanje s preteklostjo, Vesna Teršelič, Carl Bildt, švedski diplomat ter še nekaj sedanjih in nekdanjih politikov se je znašlo na seznamu obsojenih na Hrvaškem nacionalnem etičnem sodišču, ki mu »predseduje« nekdanji hrvaški zunanji minister Zvonimir Šeparović.

Hrvaško nacionalno etično sodišče so ustanovili pred dvema letoma, ustanovitveno sejo pa so opravili v Vukovarju. V delu sodišča sodeluje približno 30 posameznikov iz zlasti desnega in radikalno desnega političnega pola (Zdravko Tomac, Slobodan Novak, Nikola Debelić, Željko Olujić, Zvonimir Hodak …; nekaj posameznikov je tudi iz vrst hrvaških izseljencev). Predseduje mu Zvonimir Šeparović, leta 1991 nekaj mesecev hrvaški zunanji minister v vladi Franje Gregurića, nekdanji visoki član HDZ in oster zagovornik hrvaških nacionalnih interesov.

»Hrvaška je v globoki politični, moralni in kdo ve kakšni še krizi. Vzrok za to pa je dejstvo, da državo vodijo politiki, ki jim ni mar za nacionalne interese, zaradi tega država nujno potrebuje etično sodišče,« je ob ustanovitvi dejal Šeparović, že čez nekaj trenutkov pa so na steber etičnega sramu postavili nekaj hrvaških aktualnih politikov. Čez nekaj časa se je na seznamu znašel tudi nekdanji hrvaški predsednik Ivo Josipović.

Veleizdajalci državnih interesov

»Med svojo predvolilno predsedniško kampanjo je potvarjal resnice o domovinski vojni, 'miniral' je hrvaško tožbo za genocid Srbov na Hrvaškem, bil je nekritičen do dela haaškega sodišča, Hrvaško je v parlamentu Bosne in Hercegovine obtožil za agresijo nad Bosno in Hercegovino, v izraelskem knesetu je omenjal ustaško kačo, ki da še živi v hrvaških nedrjih, ter je za Vesno Teršelič (hrvaško mirovnico, čigar mati je iz Ljubljane, oče pa iz Skopic pri Brežicah, ki že dolga leta živi v Zagrebu in je odločna ter glasna mirovnica in ena vodilnih v hrvaškem centru za soočanje s preteklostjo Documenta; op. a.) dejal, da je vest hrvaške družbe, je v »obsodbi« Josipovića pojasnil prvi hrvaški nacionalni »etični razsodnik« Zvonimir Šeparović.

Te dni pa je dejal, da so bile vložene nove obtožbe, med njimi zdaj tudi zoper Vesno Teršelič, glasno kritičarko negativnih pojavov v hrvaški družbi in mirovnico, ki ogromno energije namenja delu v zvezi z vojnimi zločini. Za nameček je bil Šeparović precej neumesten in sovražen: »Zagotovo jo bomo obsodili, da ne bo več mogla govoriti, kakor je doslej. Vesna Teršelič je za nas izdajalka hrvaških nacionalnih interesov in nezaželena oseba, persona non grata. No, navsezadnje pa Slovenka,« je dejal Šeparović in povzročil precej nelagodja. Poleg vsega je v tožbi napovedano, da bodo zahtevali, da država odvzame Teršeličevi državno priznanje za izjemno in uspešno spodbujanje procesov soočanja s preteklostjo na Hrvaškem, dokumentiranje in raziskovanje predvojnih, vojnih in povojnih dogajanj ter za sodelovanje s civilnimi organizacijami po svetu. Priznanje ji je podelil nekdanji hrvaški predsednik Ivo Josipović.

Dva seznama pogrešanih v vzhodni Slavoniji

In tako se je v skupini obsojenih »veleizdajalcev hrvaških nacionalnih interesov«, a kljub temu zaščitenih osebnosti s hrvaške politične scene (Vesna Pusić, Ivo Josipović, Stjepan Mesić, Milorad Pupovac …) znašla še Teršeličeva, ki je edina med njimi – poleg Budimirja Lončarja, nekdanjega jugoslovanskega zunanjega ministra, ki se je prav tako znašel na seznamu veleizdajalcev Hrvaške – nezaščitena. Po mnenju nekaterih poznavalcev je Teršeličeva postala tarča desničarskih krogov tudi zato, ker je »njena« Documenta začela objavljati precej drugačne sezname pogrešanih v vzhodni Slavoniji, kakor jih objavlja uradna politika.

Da se je znašla na seznamu etičnega sramu, je zagotovo pritisk nad Teršeličevim delom in njenim delovanjem kot mirovnice ter navsezadnje tudi pritisk na delo centra za soočanje s preteklostjo. Izvedeli smo, da je predsednik upravnega odbora Documente Zoran Pusić (brat hrvaške zunanje ministrice Vesne Pusić) od policije že zahteval zaščito za Teršeličevo in Lončarja, o neetičnem delovanju etičnega sodišča pa je obvestil hrvaško državno tožilstvo.

Slovenija se širi

So pa bili Slovenci izpostavljeni tudi v nekaterih zapisih reškega Novega lista, ki je pred dnevi objavil »ekskluzivno dejstvo«, da se je Slovenija v zadnjih 25 letih povečala za kar 20,2 kvadratna kilometra, nekatere zaselke v Istri (Brič in Funtamiđa ob Dragonji) pa naj bi, še preden je zadnjo besedo reklo arbitražno sodišče, že razglasila za svoje.

Za nameček je Davorin Rudolf, akademik, ki je bil eden najtrših pogajalcev v zvezi z mejno arbitražo med sosedama in ena največjih ovir, da bi lahko Slovenija in Hrvaška dosegli kakršenkoli mejni sporazum, za omenjeni reški časnik slovensko »širitev« komentiral, da so »slovenski zemljevidi tako in tako – smešnica«.