Tiskane izdaje
Zagreb – Hrvaško-srbska meja več ne zdrži migrantskega vala. Čeprav to na Hrvaškem neradi priznajo, je slišati, da meja poka po šivih ob vednosti državnih institucij.
Beguncev oziroma migrantov, ki na Hrvaško vstopajo čez hrvaško-srbsko mejo pri prehodu Bapska (večinoma zunaj mejnega prehoda), napotijo pa jih v začasni tranzitni center v Opatovcu (med Vukovarjem in Ilokom), je iz ure v uro vse več. Vlaki »brez voznega reda« pa se vsak dan ustavljajo tudi na postaji Sutla (zadnja železniška postaja pred hrvaško-slovensko mejo oziroma Dobovo), iz njih pa izstopajo begunci, ki jih nato skozi zeleno mejo, čez most v Ključu Brdovečkem, usmerjajo proti Sloveniji.
Kako bo v prihodnjih dneh, si ne upa napovedati nihče, analitiki pa se strinjajo, da krize še zdaleč ni konec. Kaj se bo spremenilo, če sploh kaj, po uradnem srečanju notranjih ministrov Hrvaške in Srbije, Ranka Ostojića in Nebojše Stefanovića, bo opazno, vsaj tako sta napovedala oba ministra, v prihodnjih dneh. Še posebno ko bo, jutri ali najkasneje do sredine prihodnjega tedna, odprt začasni tranzitni center v industrijski zoni v Slavonskem Brodu, kjer bo prostora za kratkotrajni sprejem približno 5000 beguncev oziroma migrantov. Hrvaški minister je po srečanju napovedal, da bodo takoj po odprtju zimskega tranzitnega centra v Slavonskem Brodu začeli begunce s hrvaškimi vlaki prevažati iz Šida v omenjeni tranzitni begunski center, ki je od hrvaško-srbske meje oddaljen približno 100 kilometrov. Vsak dan naj bi iz Šida proti Slavonskemu Brodu vozili štirje vlaki s skupaj 6000 prebežniki.
Prav iz Slavonskega Broda pa prihajajo glasovi nezadovoljnih meščanov, zbranih v skupino na družbenem omrežju, ki si je nadela ime Stop prebežnikom v Brodu. Pravijo, da jih je strah, in se sprašujejo, kakšne nevšečnosti bi jim utegnili povzročiti begunci oziroma migranti, nastanjeni v zimskem centru. Nezadovoljni meščani negodujejo, tamkajšnji prvi mož mesta Mirko Duspara pa jih miri. »Prosim, brez panike in strahu,« pravi Duspara in zagotavlja, da bodo begunce z vlaki pripeljali do Slavonskega Broda s hrvaško-srbske meje. »V zbirnem centru bodo fotografirani, prijavljeni, nahranjeni, nato pa nemudoma prepeljani naprej, proti Sloveniji in drugim državam,« še napoveduje prvi mož Slavonskega Broda.
Zaostrena retorika ne poneha
Medtem pa val kritik, tako iz ust hrvaškega premiera Zorana Milanovića kot tudi izpod peres hrvaških medijev, leti na račun »neorganizirane Slovenije, ki nasprotuje vsakemu hrvaškemu predlogu (na primer skupnemu slovensko-hrvaškemu popisovanju, registraciji beguncev oziroma migrantov na vlakih; op. a.), nečloveških razmerah v Dobovi, Brežicah« ...
Milanović je hrvaškim medijem dejal, da »sploh ne razumem Cerarja, saj sva se slišala petdesetkrat v zadnjih petinštiridesetih dneh«. Navrgel je tudi, da bi se »lahko Slovenija v danih okoliščinah obnašala malce bolj racionalno. »Ne vem, kaj počno (v Sloveniji, op. a.), mi smo jim sicer ponudili vrsto možnosti, da bi se te razmeroma nadzirane razmere umirile«. Kritikam na račun Slovenije in njenih potez, povezanih s prebežniško krizo, se je pridružila tudi hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić, ki je dejala, da je »Slovenija v izjemno težavnih razmerah, ki jih sploh ne more nadzorovati«.
Kot kaže, zaostrene retorike med Zagrebom in Ljubljano še ne bo konec. Vse bolj pa je jasno, da postaja begunska oziroma migrantska kriza ena osrednjih točk predvolilne tekme pred novembrskimi parlamentarnimi volitvami. Isker, ki letijo med vodilnima hrvaškima strankama – vladajočo SDP in opozicijsko HDZ –, ne manjka, ostrih tonov še manj, zato niti najmanj ne preseneča izjava predsednika HDZ Tomislava Karamarka, ki je v pogovoru za zagrebški Večernji list dejal, da »niti Orban (madžarski premier, op. a.) niti Vučić (srbski premier, op. a.) nista naganjala beguncev v hladno reko, ampak je to, s svojim načinom in izjavami, počel izključno – Zoran Milanović«.
