Tiskane izdaje
Kar nekaj časa je minilo, odkar je hrvaški politični tednik Nacional objavil obsežen pogovor s predsednikom hrvaške vlade v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, danes 95-letnim Josipom Manolićem. Ta je v njem spregovoril tudi o tem, da naj bi bil Tomislav Karamarko vohun zloglasne Udbe. Karamarko je trditev odločno zavrnil, Manolić, ki že nekaj časa pripravlja nadaljevanje knjige o glavnih igralcih privatizacije na Hrvaškem iz vrst HDZ, pa je za časnik vztrajal pri svoji trditvi. Septembra je bilo uredništvo tednika Nacional obveščeno, da je Karamarko vložil tožbo zaradi Manolićevih izjav, v njej pa zaradi domnevno žaljive obdolžitve zahteva 200.001 kuno oziroma 25.927,33 evra odškodnine »zaradi povzročitve duševnih bolečin in motenega duševnega zdravja«.
Primer je sprožil plaz pomislekov in razprav, kar je razumljivo, saj je na Hrvaškem očitek, da je bil nekdo udbovec, eden najhujših mogočih. Oglasili so se tudi iz Hrvaškega novinarskega društva (HND). Predsednik HND Saša Leković je v sporočilu dal vedeti, da »posledic zaradi izjav določenih posameznikov, ki jih mediji prenesejo, pač ne smejo trpeti mediji, ampak je trditve mogoče preveriti le v postopku zoper tistega, ki je karkoli izjavil. Zato v novinarskem društvu menimo, da je Karamarkova tožba zoper Nacional pravzaprav grožnja vsem hrvaškim medijem, poleg tega bo tudi pomemben kazalec za vse, novinarje, izdajatelje in javnost,« je zapisal Leković.
Predsedničine besede v prazno?
Številni na Hrvaškem to dogajanje povezujejo s predvolilnim. Zdaj je namreč jasno, da bodo parlamentarne volitve v naši južni sosedi 8. novembra, ko bodo hrvaški volivci izbirali 8. sklic sabora in pravzaprav celotno oblast.
Politična bitka za glasove - v volilnem imeniku je približno 3,7 milijona volivcev - in sedeže v saboru se je v naši južni sosedi že zdavnaj začela. Glede na do zdaj slišano se ideološki dvoboj med levosredinsko aktualno oblastjo, na čelu katere je SDP, in desno opozicijo, zbrano okoli HDZ, nadaljuje in se bo nadaljeval do konca oziroma do volilne nedelje.
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović je nekajkrat navrgla, da od sodelujočih v predvolilni tekmi pričakuje »dostojanstveno kampanjo, v kateri naj ne bi bilo prostora za tradicionalne ideološke delitve, ampak bi moral biti poudarek na predlogih rešitev za izhod iz težav, s katerimi se sooča Hrvaška«. To so demografska kriza, pomanjkanje dialoga, splošna družbena kriza, pomanjkanje enotne gospodarske politike, pomanjkljivosti šolskega sistema ...
Vprašanje je, koliko bodo stranke in njihovi predstavniki upoštevali predsedničine nasvete, saj je po doslej videnem in slišanem iz ust enih ali drugih mogoče oceniti, da bodo to vnovič volitve med »nami« in »njimi«. Predsednik hrvaške vlade Zoran Milanović je to že nekajkrat izjavil, seveda z »dodatkom« očitkov na račun HDZ in šefa opozicije Tomislava Karamarka, ki da je povsem nekompetenten. Ta mu ni ostal dolžan, iz HDZ pa je že tedne in mesece mogoče slišati očitke o nesposobnosti zdajšnje vlade in naštevanje težav, ki jih je ustvarila levosredinska Milanovićeva vlada.
Po najnovejših anketah nedavna večodstotna prednost HDZ in njene desne domoljubne koalicije hitro kopni pred levo koalicijo. Zdaj je med njima le še za odstotno točko razlike, kar je v primerjavi z nekaj meseci nazaj presenetljivo. Na tretjem, četrtem in petem mestu so z odstotki, ki jim še omogočajo prestopiti parlamentarni prag, koalicija Most, koalicija neodvisnih, zbrana okoli prvega moža Metkovića, Boža Petrova, pa aktivistična stranka Živi zid, ki jo vodi Vilibor Sinčić, ter OraH Mirele Holy.
Prvič preferenčni glasovi
Kako se bodo uresničile politične želje nekdanjega predsednika Iva Josipovića, ki je sklenil dogovor z nekdanjim članom HNS Radimirjem Čačićem (ta je zdaj vodja stranke Reformisti), Milana Bandića, ki je s stranko Milan Bandić 365 napovedal hud boj na poti proti saboru, bodo pokazali prihajajoči dnevi. Ni pa več neznanka, komu se bo priklonila Jadranka Kosor, katere naklonjenost so si vsi želeli. Odločila se je namreč, da bo pristopila k Reformistom Radimirja Čačića in se z njegove liste borila za sedež v saboru.
Ena od zanimivosti letošnjih novembrskih volitev bo možnost, da bodo volivci lahko namenili kandidatom preferenčni glas. Ali bo to res večinoma koristilo le manjšim strankam, sicer političnim satelitom tako imenovane domoljubne koalicije, zbrane okoli HDZ, bo pokazala volilna nedelja čez mesec dni.
