Tiskane izdaje
Klofuta je tokrat prišla od tistih, od katerih so jo najmanj pričakovali. V letnem poročilu o stanju verskih svoboščin državni sekretar Rex Tillerson na polnih sedmih straneh opozarja Hrvaško »zaradi rehabilitacije ustaštva in krepitve ustaško usmerjenih oziroma neonacističnih teženj«.
Ta porazna kritika je še toliko bolj neprijetna, ker prihaja iz ZDA, katerih predsednika Donalda Trumpa prav te dni mnogi odločno obsojajo zaradi dvosmiselne »obsodbe« neonacističnega in rasističnega divjanja v Charlottesvillu. Trumpa obsojajo po vsem svetu, ne pa tudi na Hrvaškem. Tukaj je Trump najpomembnejši zaveznik, varuh pobude Tri morja, predsednica ga ima za prijaznega in toplega človeka, poleg tega je svojevrstna ikona skrajne desnice, ki se je je State Department tokrat posebej lotil.
V poročilu za leto 2016 očitajo vladi, »da zmanjšuje zločine ustaškega režima, ki je bil med drugo svetovno vojno zaveznik nacistov«. Hkrati je posebej omenjeno imenovanje zdaj že bivšega ministra za kulturo Zlatka Hasanbegovića, o katerem navajajo, »da je hvalil ustaše in zmanjševal njihove zločine, pohvalno pa se je izrazil tudi o spornem dokumentu Jakova Sedlarja, v katerem se poskuša z nedopustnim ponarejanjem zmanjšati ustaške zločine«. V poročilu je navedeno, da zbuja vsesplošno zaskrbljenost tudi pohod desničarjev na agencijo za elektronske medije in vzklikanje gesla »Za dom – spremni« (Za domovino – pripravljeni). Poleg tega, kajti tukaj gre za stanje verskih svoboščin, opozarjajo tudi na privilegiran položaj Katoliške cerkve. Za zdaj poročila ni komentiral še noben vladni predstavnik. Oglasil se je le Hasanbegović, ki je o poročilu dejal, da gre za »neutemeljene nesmisle, katerih pomen ni nič večji od levičarskega agitpropa in obrekovalne kampanje proti predsedniku Trumpu v ZDA in drugod po svetu«.
Da je to poročilo še kako aktualno, se je videlo med nedavno slovesnostjo ob prazniku Marijinega vnebovzetja. Najskrajnejši med hrvaškimi škofi – konkurenca tukaj je silovita –, škof Vlado Košić iz Siska, je, ko je govoril o totalitarnih ideologijah, pozival ljudi, da se jim morajo odreči, kot se »odrekajo satanu«. In to po tem vrstnem redu: »Na prvem mestu maršalu, potem fürerju, duceju in generalisimusu,« je grmel Košić. Težko je ugotoviti, katerega generalisimusa – Franca ali Stalina – je imel v mislih, zanimivo pa je, da je »pozabil« na za Hrvaško bistveno bolj aktualnega ustaškega voditelja – Anteja Pavelića. Tako kot to velja tudi za večji del Katoliške cerkve, ki na veliko govori o zločinih, storjenih pod komunistično oblastjo, hkrati pa se sistematično izogiba nedvoumni obsodbi ustaških zločinov. Sicer pa, zakaj nima noben katoliški duhovnik, ki so jih pobili ustaši – čeprav so nekateri od njih celo dobili status »pravičnika med narodi« –, pomembnejšega mesta v cerkveni zgodovini, kaj šele, da bi kdo koga od njih predlagal za »blaženega«.
Žaljenje narodnostnih čustev
Letošnji praznik Marijinega vnebovzetja je zaznamovala tudi polemika med bivšim predsednikom Ivom Josipovićem in konservativno katoliško zadrugo Vigilare. Izzvan zaradi pridige splitsko-makarskega nadškofa Marina Barišića, v kateri je ta opozoril na povečanje števila ločitev, se je Josipović na twitterju vprašal: »Smo dobili nov nesmisel?« In sklenil: »Hrvaška ni nova katoliška džamahirija.« Zadruga Vigilare zdaj zahteva javno opravičilo bivšega predsednika in izjavo njegove matične fakultete. Če se to ne bo zgodilo, bo sledil kazenski pregon bivšega predsednika, in to »zaradi sovražnega govora oziroma žaljenja narodnostnih čustev«.
Če dodamo, da na območju koncentracijskega taborišča v Jasenovcu še vedno stoji spominska plošča z ustaškim pozdravom »Za dom – spremni« in da se je predsednica Kolinda Grabar Kitarović izognila Hrvaškemu domu v Sidneyju z doprsnim kipom Anteja Pavelića samo zato, da je ne bi zavrnili najpomembnejši avstralski politiki, lahko pričakujemo, da kljub silni Hasanbegovićevi skrbi za Trumpa tudi poročilo State Departmenta za letošnje leto ne bo kaj dosti drugačno.
