Tiskane izdaje
Zagreb – »Hrvaška se ne pripravlja na vojno, pa tudi uvedba rezervne sestave vojske ni povezana z dogajanjem v Ukrajini,« je zagotovil hrvaški predsednik Ivo Josipović in dodal, da je vse to le del razvoja oboroženih sil. Del tega razvoja je tudi nakup (novih ali rabljenih) lovskih letal.
Zgodba z ukinitvijo ali ohranitvijo vojaškega letalstva se je v najmlajši članici EU začela takoj po padcu miga 21, ki sicer ni zahteval žrtev, blizu Zagreba. Takrat je obrambni minister Ante Kotromanović opozoril, da bi se morala Hrvaška relativno hitro odločiti, kaj bo storila z vojaškim letalstvom. Odločitev bi morala biti sprejeta do leta 2016, je opozoril in povzročil precej razprav o tem, kako naprej.
Pojavljati so se začela razmišljanja, da bi hrvaška politika morala narediti križ čez svoje vojaško letalstvo, obdržati le helikopterje in nadzor zračnega prostora prepustiti kaki zaveznici v okviru skupne Natove operacije Air Policing, kar so že naredile nekatere druge države v Natu, na primer Slovenija.
Kup nevarnega železja
»Vse ostalo bi bilo skrajno neodgovorno do države. Enostavno nimamo denarja za nakup novih vojaških letal. Tu gre za zelo visoke številke, več sto milijonov dolarjev, in nimamo pravice sprejeti odločitve, ki bi imela tako težke finančne posledice za državo,« je pred časom za reški Novi list povedal neimenovani visoki predstavnik države.
V razpravo se je malce presenetljivo vključila tudi predsedniška kandidatka HDZ Kolinda Grabar Kitarović (še vedno pomočnica generalnega sekretarja Nata), ki se ni konkretneje opredelila, kaj bi bilo treba narediti, je pa izrazila zaskrbljenost nad tem, kar se je v zadnjih nekaj letih zgodilo z vojaškim letalstvom. Dejala je, da je bilo vojaško letalstvo ponos Hrvaške v osvobodilni vojni,« danes pa je kup železja, nevaren ljudem v zraku in na zemlji, strmoglavljenje miga 21 pa je označila za »budnico« in menila, da se je treba začeti pogovarjati in se odločiti, kako se bo vlagalo v vojaško letalstvo.
V začetku tedna se je sestal svet za obrambo, ki je namenil precej pozornosti »svojemu« vojaškemu letalstvu. Vendar je bil sklep dokaj presenetljiv: stare ruske mige naj bi zamenjala novejša lovska letala! Katere vrste letala bodo to, ali ameriški F-16 ali švedski gripen ali kaj tretjega, naj bi bilo po napovedih znano najkasneje prihodnje leto. V vsakem primeru se bo Hrvaška »rešila« zdajšnjih ruskih migov.
Nova letala naj bi naša južna soseda kupila ne glede na to, ali bo prihodnjo vlado vodila zdajšnja levosredinska opcija ali zdajšnja opozicijska, desnosredinska, saj, kot je bilo sporočeno po seji sveta, za tako odločitev obstaja konsenz. Kljub dejstvu, da se Hrvaška sooča z globoko gospodarsko krizo in šesto leto recesije nič ne kaže, da se bodo razmere izboljšale, napovedi o bankrotu države pa postajajo vse glasnejše, je hrvaški predsednik Josipović dejal, »da z denarjem za letala oziroma za različico, o kateri je bil govor na svetu za varnost, ne bi smelo biti težav, saj je naš skupni cilj, da zadržimo nadzor zračnega prostora z našimi vojaškimi letali«.
Modre ovojnice
Te dni je med 700 in 800 posameznikov (moških srednjih let) iz Osijeka in Dubrovnika (gre za območji ob državni meji) prejelo modre ovojnice s pozivom v rezervni sestav hrvaške vojske. Hrvaško ministrstvo za obrambo je namreč ugotovilo, da zdajšnjih približno 16.000 poklicnih vojakov (Hrvaška je obvezno služenje vojaškega roka ukinila leta 2008), zaradi spomladanskega rebalansa proračuna pa se bo njihovo število zmanjšalo še za približno 1000, ne zadostuje več za zagotavljanje nacionalne varnosti.
»Nedavne poplave v Slavoniji so pokazale, da so rezervisti še kako potrebni; poleg tega je eden od dejavnikov za oblikovanje rezervne sestave tudi nemirno in negotovo dogajanje v soseščini,« so poudarili zagovorniki oblikovanja vojaške rezerve.
Na ministrstvu napovedujejo (za zdaj si le bolj želijo), da bi v vojaški rezervi imeli 20.000 nabornikov. Rezerviste bodo razdelili v dve skupini; pogodbene in mobilizacijske. Slednji bodo mobilizirani po potrebi. Pogodbe naj bi sklepali tudi s kemijskimi, letalskimi in drugimi vrstami inženirjev, pa tudi z medicinskim osebjem. Na hrvaškem obrambnem ministrstvu napovedujejo, da bi v prvi etapi, do konca letošnjega leta, oblikovali dva pehotna polka z od 2000 do 3000 naborniki. Skupno naj bi vojaška rezerva štela 5 ali 6 polkov, topniško-raketne, protizračne, inženirske in logistične bataljone ter bataljon za zvezo. Seveda, če bo denar za kakovostno opremo rezervistov, saj ga zdaj, kot so zapisali nekateri hrvaški mediji, »ni niti za poper«.
Zamisel je med potencialnimi rezervisti naletela na različna mnenja, zato na hrvaškem ministrstvu za obrambo precej nestrpno pričakujejo odziv na vabila, poslana v modrih ovojnicah. Prvi zbori rezervistov v Osijeku in Dubrovniku naj bi se »zgodili« v prihodnjih dneh.
