Hrvaška v 2016: Eno leto, trije premierji, tri vlade

Za Hrvaško je politično najbolj turbulentno leto.

Objavljeno
30. december 2016 17.56
Dejan Vodovnik
Dejan Vodovnik
Zagreb – Trije premierji, tri vlade, dva sklica sabora in zamenjavi na čelu največjih političnih strank, HDZ in SDP, so dogodki, ki so zaznamovali iztekajoče se leto na Hrvaškem.

Številka 13 je bila tokrat res nesrečna; vsaj v hrvaški politiki. Trinajsta vlada, na čelu katere je bil prvi nestrankarski premier Tihomir Orešković, ki so ga na čelo vlade povabili kar iz Kanade, je v začetku leta prevzel vajeti iz rok šefa levosredinske koalicije Zorana Milanovića, je državo vodila najkrajši čas. Na oblasti je bila sicer devet mesecev, vendar od tega kar štiri mesece zgolj kot tehnična vlada.

Politično krizo, v kateri se je znašla Hrvaška, so prekinile jesenske predčasne parlamentarne volitve, na njih pa je zmagala HDZ. Z novim vodstvom, saj je na čelu stranke Tomislava Karamarka, po odkriti aferi »konzultantka«, v kateri se je izkazalo, da ima Karamarkova žena poslovni odnos z enim od lobistov madžarske naftne družbe Mol, s katerim je Hrvaška že tako ali tako v napetih odnosih, zamenjal Andrej Plenković. Slednji uspe mobilizirati volivce, zbrati relativno večino in s tem možnost, da oblikuje vlado. Večino oblikuje z Mostom neodvisnih list. Oblikuje se tudi nov sklic sabora, drugi v istem letu. Tako Hrvaška leto končuje s tretjo vlado v istem letu – in s tremi različnimi premierji: Zoranom Milanovićem, Tihomirjem Oreškovićem, Andrejem Plenkovićem - , drugim sklicem sabora in dvema novima predsednikoma vodilnih političnih strank.

Že sredi leta je namreč vodstvo HDZ po razkriti aferi prevzel Andrej Plenković, »kader iz Bruslja,« kot mu pravijo, po volilnem porazu SDP na predčasnih parlamentarnih volitvah in napovedi odstopa pa je SDP iz rok Zorana Milanovića, ki je stranko vodil skoraj deset let, prevzel Davor Bernardić.

Med mirom in nemirom

Hrvaški politični parket je med »mirom in nemirom«, menijo nekateri, nestrpnosti in nezaupljivosti med partnerjema na oblasti (HDZ in Most neodvisnih strank) je vse več, ustanavljajo se nove stranke. Zgolj letos je bilo v seznam političnih strank vpisanih devet novih; zadnja, ustanovljena pred nedavnim se imenuje Nova levica, ki napoveduje nemiren spanec vladajočim.

Nemiren spanec oblastem napovedujejo tudi gospodarske razmere. Te niso rožnate, brezposelnih je več kot 200 tisoč, državni dolgovi so precejšnji, tujih naložb ni, edina veja, ki beleži uspehe, je turizem, ki v državno blagajno prispeva skoraj petino BDP-ja. Kaj bo prinesla davčna reforma, je prezgodaj napovedovati, 117 postopkov, ki jih je zoper Hrvaško sprožila Evropska komisija zaradi nespoštovanja evropskega reda, pa je le del težav, s katerimi se bo morala soočiti oblast, ki bo morala poskrbeti tudi za vračilo milijardnih bančnih obveznosti iz naslova posojil.

Ena največjih težav je državo doletela te dni. Hrvaška vlada je namreč izgubila spor proti madžarski energetski družbi Mol pred arbitražno komisije ZN za trgovsko pravo v Ženevi. Hrvaška vlada je sprožila spor v Ženevi v času, ko je bila veljavna pravnomočna obsodba na zaporno kazen za nekdanjega hrvaškega premierja Iva Sanaderja, ker naj bi za prepustitev upravljavskih pravic v Ini sprejel deset milijonov evrov podkupnine od šefa uprave Mola Zsolta Hernadija.

Medtem je hrvaško pravosodje zaradi proceduralnih napak razveljavilo pravnomočno sodbo proti Sanaderju in naložilo vnovično sojenje. Arbitražno sodišče v Ženevi je zdaj ocenilo, da pogodba iz leta 2009, s katero je hrvaška vlada prepustila upravljavske pravice v Ini madžarskemu Molu, ni bila posledica podkupovanja.

Sicer pa bodo hrvaški volivci v letu 2017 morali vnovič na volišča. Sredi maja bodo namreč lokalne volitve. Stranke že pripravljajo teren, največja politična mreža pa se že plete tudi v Zagrebu, kjer so si stranke zadale za cilj vreči s sedla Milana Bandića, ki je na čelu glavnega mesta že pet mandatov.