Tiskane izdaje
Zagreb − Hrvaška vlada je danes potrdila sklep sabora, s katerim so jo poslanci v sredo soglasno obvezali, da zaradi grobe kršitve arbitražnega sporazuma s strani Slovenije začne postopek za prekinitev tega sporazuma.
Podpredsednica hrvaške vlade in zunanja ministrica Vesna Pusić je ponovila, da je odločitev Hrvaške za prekinitev arbitražnega sporazuma iz leta 2009 posledica nedavnih ugotovitev o kršitvah sporazuma s stani Slovenije, poroča Slovenska tiskovna agencija. Pozneje je še zavrnila nekatera opozorila, da bi Ljubljana zaradi arbitražnega spora lahko blokirala premestitev zunanje meje EU na hrvaške vzhodne meje.
Po razkritju sporne komunikacije med Jernejem Sekolcem in Simono Drenik, ki je ni nihče zanikal, ni prišlo le do kompromitiranja teh dveh oseb, temveč tudi samega predmeta, saj je slovenska stran vanj naknadno dodajala dokumente in informacije. Zato menimo, da reševanja spora o meji s Slovenijo v arbitražnem postopku ni mogoče nadaljevati, je pojasnila.
Dodala je, da bo hrvaško zunanje ministrstvo poslalo diplomatsko noto Sloveniji, v kateri jo bo obvestilo o odločitvi in pojasnilo stališča Hrvaške. Z datumom, s katerim bo ta diplomatska nota poslana, bo Hrvaška tudi uradno izstopila iz sporazuma, je pojasnila.
»S tem ni prekinjena naša želja in obveznost, da iščemo način za reševanje vprašanja meje s Slovenijo, a konkreten postopek je preveč kompromitiran, da bi Hrvaška lahko v njem iskala rešitev,« je po poročanju STA sklenila Pusićeva.
Ministrstvo je v poznih večernih urah potrdilo, da je prejel noto hrvaške vlade.
Pahor: Arbitražni sporazum nima boljše alternative
Predsednik republike Borut Pahor je v današnji poslanici na predvečer šeste obletnice slovensko-hrvaškega srečanja na dvorcu Trakošćan povedal, da so bili odnosi med Slovenijo in Hrvaško sredi leta 2009 na najnižji ravni. »Spori so se zdeli nerešljivi. Prepiri in incidenti ob nedoločeni mejo so se vlekli 18 let in začeli so resno zastrupljati celo neposredne človeške vezi med obema narodoma,« je dejal in dodal, da je Hrvaška v pristopnih dokumentih prejudicirala določitev meje, zato je Slovenija blokirala Hrvaška pogajanja za vstop v Evropsko unijo.
»Do arbitražnega sporazuma in polnopravnega članstva Hrvaške v EU smo prišli, ker nismo podlegli skušnjavam. Ne samo da smo si zaupali, celo pomagali smo si, zato smo uspeli in okvirno uresničili dogovor,« je v poslanici dejal Pahor, ki je poudaril, da smo zato potrebovali 699 dni, pri čemer pa na končno odločitev arbitražnega sodišča in določitev meje še čakamo.
»Ko je bil sporazum v Organizaciji združenih narodov že registriran kot mednarodna pogodba, smo kasneje potrebovali še pol leta, da je Hrvaška končala pristopna pogajanja. Ko je bil arbitražni sporazum pod streho, hrvaško članstvo v EU pa ne, bi lahko Slovenija stala križem rok, pa ni. Hrvaška in vsa Evropska unija dobro ve, da si je Slovenija takrat posebej prizadevala, da bi sosednje država čim prej končala pristopna pogajanja,« je še povedal slovenski predsednik, ki je poudaril, da so o usodi arbitražnega sporazuma v Sloveniji odločali ljudje neposredno na referendumu. Niso odločili samo o načinu rešitve meje, »posredno so odločali tudi o zaključku pogajanj in o vstopu Hrvaške v EU. Odločili so se za rešitev mejnega spora in za podporo vključitvi Hrvaške v EU.«
Pahor je v svojem nagovoru še povedal, da arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško nima boljše alternative ter da bi iskanje novih poti pomenilo vrnitev k stari praksi nezaupanja in nesporazumov med državama.
Brglez: Pot, ki jo ubira Hrvaška, ne razveljavlja sporazuma
Arbitražno sodišče bo - ne glede na to, koliko in kako bo Hrvaška v njem še sodelovala - nadaljevalo z delom. Hkrati bo potekal postopek za prekinitev arbitražnega sporazuma, ki ga je sprožila Hrvaška, a dejstvo je, da ta postopek sporazuma ne razveljavlja, je ocenil predsednik DZ Milan Brglez.
Brglez, sicer viden član SMC in strokovnjak za mednarodno pravo, meni, da se bodo dogodki v zvezi z arbitražo sedaj verjetno hkrati odvijali po dveh ločenih poteh: na eni strani bo arbitražno sodišče nadaljevalo delo, na drugi strani pa bo potekal postopek za prekinitev pogodbe, »ki ni preprost in bo terjal svoj čas«.
»A dejstvo je, da ta drugi postopek ne razveljavlja arbitražnega sporazuma, dokler ni dokončan oziroma dokler se državi o tem ne sporazumeta, lahko tudi s pomočjo tretjega,« je pojasnil.»Tisti trenutek, ko se arbitražno sodišče vzpostavi, deluje, in če bi se lahko države potem, ko jim neka arbitražna odločitev ne odgovarja, razvezale in je ne spoštovale, potem bi to pomenilo tudi nespoštovanje mednarodnega prava. Tako da inštitucije delujejo naprej,« opozarja Brglez.
Razrešili hrvaški agentki pri arbitražnem sodišču
Hrvaška vlada je sicer danes svoji agentki pri arbitražnem sodišču Majo Seršič in Andrejo Metelko-Zgombić tudi razrešila dolžnosti.
Hrvaške parlamentarne stranke so v saborski razpravi v sredo soglašale, da je arbitražni postopek o določanju meje med Hrvaško in Slovenijo nepovratno kompromitiran ter da ni mogoče pričakovati pravične in nepristranske odločitve sodišča. Zato so poslanci soglasno sprejeli sklep o prekinitvi sporazuma.
Hrvaški premier Zoran Milanović je v sredo napovedal, da bo Hrvaška pri svoji potezi spoštovala mednarodno pravo z dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb na čelu, še piše STA.
Bruselj pripravljen posredovati v podporo arbitraži
Evropska komisija obžaluje, da sta hrvaški parlament in vlada začela postopek za enostransko prekinitev arbitražne pogodbe s Slovenijo, je danes v Bruslju ponovila tiskovna predstavnica evropske komisije Mina Andreeva. Pojasnila je, da je zdaj na arbitražnem sodišču, da oceni pravne posledice tega koraka, in znova povedala, da v evropski komisiji sicer ne vidijo resne alternative arbitražnemu procesu.
Dodala je, da je komisija pripravljena pomagati pri dogovarjanju med državama. »Pripravljeni smo poslušati obe strani in, če bosta želeli, v okviru svojih pristojnosti ukrepati, da olajšamo nadaljevanje arbitražnega procesa,« je dejala.
