Namera organizatorjev zbiranja podpisov − med njimi je glavni neodvisni sindikat cestnih delavcev − je preprečiti namero hrvaške vlade, ki že nekaj časa napoveduje tako imenovano monetizacijo, s katero bi rada zaslužila od 2,4 do 3,2 milijarde evrov. S tem bi seveda zakrpala veliko proračunsko luknjo, ki je iz dneva v dan večja. Monetizacija je po besedah ministra za morje, promet in infrastrukturo Siniše Hajdaša Dončića nujna, saj imata državni podjetji Hrvaške avtoceste (HAC) in Avtoceste Reka–Zagreb (ARZ) več kot štiri milijarde evrov obveznosti, prihodnje leto pa bosta morali obe podjetji vrniti okoli milijardo evrov dolga.
Podjetji tega sami nista sposobni vrniti, država pa bremena noče prevzeti nase, saj noče še dodatno zvišati javnega dolga. Minister Dončić je že nekajkrat napovedal, da bodo denar iz enkratnega nakazila za koncesijsko nadomestilo uporabili izrecno za znižanje javnega dolga in kreditne obveznosti države. O osnutku predloga koncesijskega sporazuma še ni dogovora, minister pa je celo napovedal, da bo odstopil, če »projekt koncesija« ne bo uresničen.
Zaradi monetizacije
Poleg tega je tudi hrvaška Katoliška cerkev (HKC) dovolila, da sme zbiranje podpisov za »avtocestni« referendum potekati tudi pred cerkvami. »Nadškofje nimajo nič proti referendumu, če bo ta pripomogel k napredku hrvaške družbe,« so svojo odločitev pojasnili v hrvaški nadškofijski konferenci. Zanimivo pa je, ocenjujejo hrvaški mediji, da so Cerkev za pomoč pri zbiranju referendumskih podpisov prosila tudi nekatera združenja, ki so bila doslej do nje precej kritična.
Slab spomin HDZ
Povsem razumljivo pa je, da je vladna namera o monetizaciji naletela na nasprotovanja v opoziciji. HDZ je že nekajkrat kritiziral to vladno odločitev, češ da gre za »iracionalno in neposredno protidržavno« potezo, čeprav je prav nekdanja hadezejevska vlada, v kateri je bil notranji minister sedanji vodja stranke Tomislav Karamarko, že leta 2010 razpravljala o oddajanju avtocest v koncesijo. Tudi večina dolga HAC in ARZ izvira iz obdobja, ko je Hrvaško vodila vlada HDZ.
Vladna SDP in njen minister za promet Siniša Hajdaš Dončić pa vztrajno trdita, da za prevzem koncesije obstaja veliko zanimanje vlagateljev, ki bi ob sklenitvi posla sicer morali prevzeti obveznost, da bi ob morebitnem povečanju prometa morali zgraditi tretji pas avtoceste na odcepu med Zagrebom in Karlovcem. Dogovor naj bi bil podpisan v prihodnjih devetih do dvanajstih mesecih, napoveduje vlada, vendar se zdi, da temu verjame vse manj hrvaških državljanov.