Hrvaške avtoceste: tisoč kilometrov na razprodaji

Proti oddaji avtocest v koncesijo na Hrvaškem zbirajo podpise za referendum.

Objavljeno
16. oktober 2014 20.48
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb
Zagreb – Na Hrvaškem zbirajo podpise proti nameri vlade, da odda več kot tisoč kilometrov hrvaških avtocest za 30 do 50 let najugodnejšemu ponudniku. Organizatorji nameravajo do 25. oktobra zbrati najmanj 800.000 podpisov državljanov. Vse kaže, da se jim bo to posrečilo. V vladi Kukuriku so se zaradi tega začela tudi nesoglasja.

Namera organizatorjev zbiranja podpisov − med njimi je glavni neodvisni sindikat cestnih delavcev − je preprečiti namero hrvaške vlade, ki že nekaj časa napoveduje tako imenovano monetizacijo, s katero bi rada zaslužila od 2,4 do 3,2 milijarde evrov. S tem bi seveda zakrpala veliko proračunsko luknjo, ki je iz dneva v dan večja. Monetizacija je po besedah ministra za morje, promet in infrastrukturo Siniše Hajdaša Dončića nujna, saj imata državni podjetji Hrvaške avtoceste (HAC) in Avtoceste Reka–Zagreb (ARZ) več kot štiri milijarde evrov obveznosti, prihodnje leto pa bosta morali obe podjetji vrniti okoli milijardo evrov dolga.

Podjetji tega sami nista sposobni vrniti, država pa bremena noče prevzeti nase, saj noče še dodatno zvišati javnega dolga. Minister Dončić je že nekajkrat napovedal, da bodo denar iz enkratnega nakazila za koncesijsko nadomestilo uporabili izrecno za znižanje javnega dolga in kreditne obveznosti države. O osnutku predloga koncesijskega sporazuma še ni dogovora, minister pa je celo napovedal, da bo odstopil, če »projekt koncesija« ne bo uresničen.

Zaradi monetizacije pokanje po šivih

Projekt monetizacije avtocest je povzročil veliko nesoglasij na različnih ravneh, tudi v najvišjih političnih vrhovih. Vladajoča SDP ga zagovarja, po drugi strani pa je predsednica vladajoče levosredinske koalicije HNS in zunanja ministrica Vesna Pusić dejala, da »ne vidi nič slabega, če se monetizacija sploh ne bi zgodila, in da je njena stranka pripravljena popustiti pri vladni nameri oddaje avtocest v koncesijo«. Organizatorji zbiranja podpisov za referendum proti oddaji tisoč kilometrov hrvaških avtocest v najem pričakujejo najmanj 800.000 podpisov državljanov. Vlada v Banskih dvorih pričakuje, da bo koncesionar za polstoletno upravljanje z več kot tisoč kilometri avtocest v državni proračun prispeval dobre tri milijarde evrov. A javnost je čedalje glasneje proti monetizaciji.

Poleg tega je tudi hrvaška Katoliška cerkev (HKC) dovolila, da sme zbiranje podpisov za »avtocestni« referendum potekati tudi pred cerkvami. »Nadškofje nimajo nič proti referendumu, če bo ta pripomogel k napredku hrvaške družbe,« so svojo odločitev pojasnili v hrvaški nadškofijski konferenci. Zanimivo pa je, ocenjujejo hrvaški mediji, da so Cerkev za pomoč pri zbiranju referendumskih podpisov prosila tudi nekatera združenja, ki so bila doslej do nje precej kritična.

Slab spomin HDZ

Povsem razumljivo pa je, da je vladna namera o monetizaciji naletela na nasprotovanja v opoziciji. HDZ je že nekajkrat kritiziral to vladno odločitev, češ da gre za »iracionalno in neposredno protidržavno« potezo, čeprav je prav nekdanja hadezejevska vlada, v kateri je bil notranji minister sedanji vodja stranke Tomislav Karamarko, že leta 2010 razpravljala o oddajanju avtocest v koncesijo. Tudi večina dolga HAC in ARZ izvira iz obdobja, ko je Hrvaško vodila vlada HDZ.

Vladna SDP in njen minister za promet Siniša Hajdaš Dončić pa vztrajno trdita, da za prevzem koncesije obstaja veliko zanimanje vlagateljev, ki bi ob sklenitvi posla sicer morali prevzeti obveznost, da bi ob morebitnem povečanju prometa morali zgraditi tretji pas avtoceste na odcepu med Zagrebom in Karlovcem. Dogovor naj bi bil podpisan v prihodnjih devetih do dvanajstih mesecih, napoveduje vlada, vendar se zdi, da temu verjame vse manj hrvaških državljanov.