Hrvaške volitve: Kdo bo v prihodnje vodil državo, je neznanka

Zagreb – Britanski trg sredi Zagreba je znano sobotno in nedeljsko zbirališče ljubiteljev starin, slik, skratka, bolšjak na visoki ravni. Tudi včeraj je bilo tam živahno. Neprimerno bolj kot nekaj deset metrov stran, kjer je bilo eno od 6574 volišč na Hrvaškem.

Bilo je še zgodnje nedeljsko dopoldne, na Britanskem trgu pa tako kot vsako nedeljo na stotine razstavljavcev, ponudnikov starin. Lepih, srednje lepih in takih, ki so le same sebi namen. Na eni od stojnic, nekje na sredi trga, pa »štand«, prepoln spominkov, povezanih s hrvaško vojaško preteklostjo: knjige o nastanku ustaških enot, pa o mednarodnem pomenu Neodvisne države Hrvaške (NDH), pa nekaj relikvij z oznakami ustaško-fašistične države, noži z oznakami NDH, oznake z uniform, ustaška uniforma … »Saj poznaš anekdoto s snemanja nekega jugoslovanskega filma, ki je prikazoval dogajanje sredi takratne Bosne in Hercegovine? Ko je režiser zbiral statiste, ki bodo igrali ustaše, jih ni zanimalo, koliko bodo plačani, ampak ali bodo dobili filmske uniforme ali naj prinesejo kar svoje.« Ko prodajalca T. vprašam, ali je že izpolnil državljansko dolžnost, odvrne, da jo je. Odgovora na vprašanje, ali je obkrožil preteklost ali prihodnost, ne dobim.

Željac, upokojenec in stalni gost lokala, ki se skorajda drži volišča številka 38, se je odločil, da ne bo glasoval. »Le koga naj volim? Ali koga z list, na katerih so ljudje, ki jih državno tožilstvo preiskuje zaradi kriminalnih dejanj? Milan Bandić je že bil nekaj časa v priporu v Remetincu, župan Zadra Božidar Kalmeta bo kmalu, Josipo Rimac, desno roko Tomislava Karamarka, bremenijo, da je zlorabljala položaj … Daj, no. V mostove (gre za stranko neodvisnih list Most, ki jo vodi Božo Petrov; op. a.) pa tudi ne verjamem,« pravi Željac. Ne verjame niti v »neko Hrvaško, ki raste« (Hrvaška raste je koalicija številnih satelitov pod perutmi SDP in Zorana Milanovića), saj, kot pripomni, če bi Hrvaška res tako rasla, ne bi bila na repu gospodarske razvitosti v EU.

Milijon ali 84 povprečnih plač

Veliko je podatkov, ki kažejo, da je Hrvaška med slabše razvitimi gospodarstvi v Evropski uniji. Pravega orožja zoper nakopičene gospodarske (država je sicer prišla iz recesije, a rezultati so še daleč od zadovoljivih) in družbene težave (s preteklostjo si ne upa obračunati nobena oblast) nikakor ne najdejo. Zanimiv pa je podatek, ki ga je te dni sporočila davčna uprava, namreč, da je lani najbolje plačani Hrvat zaslužil nekaj manj kot milijon evrov ali 84 povprečnih hrvaških plač. Državljanov, ki imajo blokiran bančni račun, je več kot 320.000, takih, ki že nekaj mesecev niso prejeli plače, je nekaj deset tisoč, dela je vse manj, število tistih, ki iščejo svojo Indijo Koromandijo čez mejo, narašča. Med njimi je največ mladih. Zaradi javnega dolga, ki se hitro vzpenja proti 93 odstotkom BDP, naj bi čez dve leti, tako pravijo napovedi, v EU le Bolgari živeli slabše kot Hrvati.

Kdo bo Hrvaško vodil leta 2017, je vprašanje brez odgovora. Delno bo to sicer znano že danes, nekaj več v prihodnjih dneh, še več pa bržkone čez mesec ali dva, ko bo država nemara res dobila prvo manjšinsko vlado, »najmanj homogeno vlado doslej«, kot pravi novinarka Anita. Nič manj pa ni neverjetno, da bi moralo zaradi nezmožnosti strankarskega političnega dogovarjanja nekaj manj kot 3,8 milijona hrvaških volivcev kaj kmalu še enkrat na volišča.